IZVIRNO SPOROČILO: mačekmuri
IZVIRNO SPOROČILO: Rožica I
IZVIRNO SPOROČILO: mačekmuri
IZVIRNO SPOROČILO: Rožica I
Ko boste nehali onanirat na "razliko med partnerjema", mi, prosim, sporočite naslov nove teme.
A ti mogoče držim pištolo na tilniku, da moreš brat to temo
Počasi, ljubica, dokler se nisi pištolila te sploh nisem opazila.
In zakaj imaš sploh nov nick name?
Se bojim, da si zgrešila. Ker ti ne morem dokazat, mi boš morala verjeti na besedo...
Sicer pa se pištolim ker se lahko
Tudi prav
. Samo se ti pištoli, muci !
_____________________________
ROŽICA
30.05.2011, 18:28
Bakfark
886
Zato pa vztrajamo pri tem, da se ji reče tradicionalna umetnost. Dokler le nas njeno razumevanje kategorizira glede na intelektualno, kulturno, duhovno kapaciteto, dokler le nas to loči od in povzdigne nad neukega kmeta. Poanta te umetnosti ni v motivaciji posameznika po subjektivni interpretaciji, temveč v njenem ideološkem sporočilu - smatra se, da se umetnost razume, dokler le se je ne razume kot kot počne neuk kmet (nekulturno, vulgarno, primitivno, iracionalno...). Čisti elitizem, zelo priročno sredstvo ohranjanja statusa quo, utrjene pozicije gospostva, vladavine... Status, ki ga uživamo določa naš življenjski stil, zato se nekaj ne- ali pa spodobi. Ne spodobi se biti neuk kmet, zato je potrebno napor vlagati v jasno diferenciacijo, razlika mora biti kar se da očitna, transparentna, zato se je potrebno čezmerno kultivirati, kar je možno izključno s pomočjo represije, discipline, odrekanja, odpovedovanja, prelaganja zadovoljitev blabla...
Da se vrnemo k "neukemu kmetu" in njegovemu (ne)razumevanju umetnosti, ki se ji pripisuje oznaka tradicionalnosti - ista dobi neko drugo oznako, ko njen narcisistični jaz dopusti tudi neko drugo, alt_ernativno interpretacijo, pa magari kot si jo dovoli "neuki kmet". V trenutku, ko se zgodi drugačno dojemanje, ta preneha služiti ozko določeni skupini, razširi horizont lastnega delovanja, ciljanja, torej preneha biti omejena in izključna, v bistvu razpuca z lastnimi stereotipi in predsodki. Dokler se ne znebi tega elitističnega bremena, dokler se je ne desublimira, dokler ne izgubi tisti sveti blišč nedotakljivosti, vsemogočnosti, vzvišenosti, dokler se ne osvobodi lastne ujetosti v ekskluzivnost, tako dolgo ne more biti zares mogočna. Šele takrat je zmožna spreminjati svojo formo tako glede svoje pojavnosti (Mozart v rock aranžmanu recimo) kot tudi interpretacije. In ko si dopusti, da jo (ne)razume tudi neuki kmet, lahko rečemo, da je zares dozorela.
Če apliciramo na neko drugo sfero - Microsoft je postal resnično mogočen v trenutku, ko je prenehal biti vzvišen, ko je postal relativno lahko dostopen, odkar ne preganja pretirano piraterije, odkar se ponuja tako rekoč zastonj - odkar je Bill Gates prenehal "biti" neizprosni multimilijarder, ki v kali zatira svojo konkurenco in postal dobrotnik, ki mu ni vseeno za globalno blaginjo množice.
Okej, da neham nakladat. Vprašanje je, kako danes meščanska gospoda gleda na vse te nove in drugačne njuške, ki zahajajo v gledališča. Čeprav po tradicionalnem prepričanju ne spadam ravno v opero, lahko zagotovim neprecenljivo izkušnjo ob ogledu Puccinijeve Turandot naprimer. Ali sem jaz to delo razumel, kot bi ga pravilno razumela "meščanska elita", ali sem ob predstavi tiho sikal "sestro Liu, bog te jebo, ne daj se ovoj stoci", je popolnoma irelevantno. In kot bo najverjetneje ostalo nejasno tudi čigava izkušnja je bolj bogata, bolj intenzivna, bolj katarzična - moja, tvoja, njihova, nebitno.
Če obstajata dve interpretaciji določene stvari, ki kljub različnosti dosežeta podoben učinek, kako določiti njuno pravilnost???
Če gledam črno barvo, zanemarim njeno tradicionalno simbolno sporočilnost in na mestu kjer bi tradicionalno morala
stati žalost, smrt, depresija vidim lepoto, naj bom tudi jaz žrtev posmeha in s tem pokazujem, kako stvari ne razumem???
Z drugimi besedami, ali se je za božanske občutke res potrebno odpovedati umazanemu seksu, kot nam pravijo dušni pastirji, ta "moralna in etična avtoriteta", če pa ob poštenem ****u `lih tak` lahko padeš v trans!
Zgleda da vseeno ne gre drugače
< Sporočilo je popravil Bakfark -- 30.5.2011 18:32:31 >
01.06.2011, 11:46
mateyka
13812
pa sej isto velja za izobraženca. omejenost (človeškega) subjektivnega dojemanja nas vse omejuje na koncu vseh koncev. kako - človeško
01.06.2011, 14:37
Frodo Bisagin
4438
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka
pa sej isto velja za izobraženca. omejenost (človeškega) subjektivnega dojemanja nas vse omejuje na koncu vseh koncev. kako - človeško
Torej matejka, beseda ni o subjektivnem v cloveku, temvec o njegovi izkustveni realnosti.
Clovekov duh ponuja moznost razvijanja in prepoznavanja se kaksnega razen izkustvenega sveta. In prav to naredi "kmeta" za "kmeta" - nezmoznost preseganja lastnega iskustvenega sveta njegove osebne realnosti. Prehod iz le-tega v čutni svet in preko tega v duhovnega in naprej v transcedentalnega.... omogoci cloveku dojemanje umetnosti tudi na custveni, imaginarni, simbolni in drugih ravneh; kar nima neke neposredne veze s subjektivizmom in subjektivnimi preferencami na tem podrocju.
< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 1.6.2011 14:38:40 >
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
01.06.2011, 16:24
mateyka
13812
se strinjam s tabo. samo jaz poleg tega upoštevam, da ta (trenutna) nezmožnost ni dana narava človeka (kmeta), ampak ubogi kmet živi v situaciji, kjer ni imel dostopa do znanja. če pride prvič v gledališče in njegov izkustven svet ni zmožen dojet kaj se dogaja na nivoju, ni rečeno, da tega enkrat ne bo zmožen. zato se mi ga ne zdi umestno oklicat za nezmožnega preseganja lastnega izkustva - na nek način manjvrednega (izkustveno), ker še ni tam kjer lahko da enkrat bo. vsi smo začeli nekje tam spodaj (hej, mogoče bo rabil še eno življenje, da to dojame - tudi to je možno
) in zaničevanje, posmehovanje ali oklicanje to za manjvredno - ne vem, ne zdi se mi moralno in etično. ne z nekega univerzalnega humanističnega stališča. in tega je na tej temi polno.. pismu, a je Ghandi tako gledal na vso situacijo, ko se je lotil nemogočega (v očeh drugih), ker je razlagal trud za višje cilje (in btw dosegel spremembe na nivoju cele populacije) kot od enega kmeta tam? spoštovanje in razumevanje celega sistema, kako deluje in zakaj kot celota obstaja (tudi nivoji umetnosti), to se mi zdi bistvo. kar se tiče višje umetnosti - dejstvo je, da vsa umetniška dela temeljijo na univerzalni lepoti, ki ni nekaj kar se naučimo, to imamo že v sebi, ker smo narejeni tako, da nam je vse kar izhaja iz harmonije narave in vesolja, všeč. da se to izpilit, samo v nas to že. vsa velika dela slikarjev vsebujejo ta pravila harmonije da tako rečem. tudi neuki kmet bo to dojel, samo povedat ne bo znal zakaj mu je taka slika lepša od tiste, ki jo je narisal en slikar iz sosednje vasi (čeprav - so tudi slikarji, ki sami to dojamejo in uporabijo v svojih delih; brez šolanja). kompozicijsko pa lahko točno določiš fraktalne parametre in fibonaccijevih števil v njej - analiza . torej ni nujno da rabiš znanje da prepoznaš pravo vredno umetniško delo višje umetnosti. če si dovolj subtilen, lahko.
02.06.2011, 20:06
Frodo Bisagin
4438
Popolnoma irelevantno. Dejstvo s katerim lahko operiras je to ali on zmore ali ne zmore preseci svoj lastni iskustveni svet. Njegova zmoznost je njegova danost, kot je lepo povedala milionarka. Govorimo o podatku v kriticnem momentu.
Osebno se mi ne zdi umestno, da skusas dokazati, da nekaj ne drzi, a vec kot ocitno je, da sploh ne zastopis kaj je to nekaj kar ne drzi. Formulacijo lastnega iskustvenega sveta ne razumes in zgolj "nabadas", kaj naj bi pomenila. Ze v prejsnjem postu sem te usmerila, da to nima veze s subjektivnostjo, pa si sedaj "presaltala" na lastno iskusnjo... Ponovno razlaganje ob "iskanju zrna", mi je povsem odvec.
Zelo banalno bom povedala: dejstvo je, da je osel - osel in konj - konj. Razglabljati kaj bi bilo, ce bi bilo , ko bi bilo je nesmiselno. Oklice nobeden nobenega razen, ko ti zelis oklicati dejanjskega osla za potencialnega konja.
vsi smo začeli nekje tam spodaj (hej, mogoče bo rabil še eno življenje, da to dojame - tudi to je možno
Hamletovsko: ali cakati ali iti naprej.
< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 2.6.2011 20:07:22 >
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
03.06.2011, 21:18
uškinamama
3841
to se zgodi le "če svoje omejitve deloma presežeta" Za dober sex ni pomembna ne izobrazba, niti to ne, če divjaš čez ovire ali počivaš v senci.
< Sporočilo je popravil uškinamama -- 3.6.2011 21:26:49 >
_____________________________
Najina Uš : staršem prijazen otrok.
03.06.2011, 21:31
mateyka
13812
kakor sem že rekla - zdi se mi neprimerno govorit o oslih in konjih in so vse to ljudje. osebna rast je vedno prisotna pri ljudeh, tudi če se ne vidi. in če veš kaj je osebna rast, potem ne govoriš da je osel - osel in konj - konj. katerakoli knjiga na temo osebne rasti ne bo tega tako zastavila, niti zagovarjala tega hermetičnega neprejemljivega sistema. lahko govoriš o kritičnem momentu (Frodo), samo kakor sem že rekla (spet), treba je gledat celoto, da ima vse skupaj smisel.
ne mislim se zapletat v neke debate o subjektivnem in objektivnem; jaz skušam gledat praktično, kako svet deluje, da tako rečem. meni se zdi neprimerno druge zviška obravnavat kot osle. iz enostavnega razloga - ker smo vsi ljudje. in rastemo. kako rastemo? vsak ima svojo pot. ti enmu praviš osel v nekem danem trenutku, jaz pravim, da ni primerno, ker tudi če se tako obnaša, je vseeno človek. kakor sem rekla že prej (spet 
) - tud Ghandi ni rekel: glej, sami osli, nima smisla.. ampak je izkoristil dejstvo, da ljudje (niso osli in) lahko presežejo tudi najnižje nivoje in se dvignejo iz navidezno nepremagljivega - pekla.
05.06.2011, 12:25
Frodo Bisagin
4438
kakor sem rekla že prej (spet ) - tud Ghandi ni rekel: glej, sami osli, nima smisla.. ampak je izkoristil dejstvo, da ljudje (niso osli in) lahko presežejo tudi najnižje nivoje in se dvignejo iz navidezno nepremagljivega - pekla.
Ni “stos” v dvigovanju, temvec v sprejemanju samega sebe takega kot si (tudi pri osebni rasti).
Gandhi je dobro vedel, da so ljudje “osli” (prispodoba!), vendar jim je povedal, da se ne rabijo sramovati, niti pocutiti se krive, ker so “osli” (prispodoba!). Gandhi potrjuje tisto kar govorim. Gandhi je clovek, ki je studiral in diplomiral pravo v Londonu (ocitno je dal kar nekaj na izobrazbo, se ti ne zdi?). Ganhijevo nacelo je resnica - resnica pa ni domneva kaj bi bilo, ce bi bilo, in kaj bi kdo bil ce bi bil - temvec resnica je tisto kar dejansko je – v sedanjosti (in dejstva, ki ga ti ne sprejemas, da je cez nekaj casa resnica lahko povsem drugacna , vendar takrat ko to je in ne ko se domneva kaksna bi lahko bila).
Gandhi je prav tisti, ki pove, da je potrebno zavedati se kdo si in kaj in se tega ne sramovati. In prav tako se ni treba sramovati dosezene izobrazbe in tistega kar le-ta nosi s seboj. Samo takrat , pravi Gandhi, se lahko sprejemas, a da ti konstatacije o izobrazbi ( barvi koze, rase,...) ne porajajo obcutek manjvrednosti, zanicevanja, ponizanosti...
Zato je Gandhi tudi veliko delala na vzpostavitvi mrezi sol in solanju predvsem otrok v Indiji, ker se je zavedal, da je izobrazba pot iz »suzenjstva« k samostojnosti.
Kot je rekel Carl Rogers – »“The only person who is educated is the one who has learned how to learn - and change”
Glede na merjenje izobrazbe po zasluzku :
The real difficulty is that people have no idea of what education truly is. We assess the value of education in the same manner as we assess the value of land or of shares in the stock-exchange market. We want to provide only such education as would enable the student to earn more. We hardly give any thought to the improvement of the character of the educated. The girls, we say, do not have to earn; so why should they be educated? As long as such ideas persist there is no hope of our ever knowing the true value of education. (M. K. Gandhi, True Education)
Upam, da so ti sedaj Gandhi in njegova stalisca bolj jasna, pa tudi odnos do izobrazbe, potrebe po izobrazevanju in sprejemanju samega sebe v luci Gandhijevega nacela – resnice (objektivne!)
Po tvoji logiki upostevanja kaj bi bilo ce bi bilo , ko bi bilo... bi bilo skrajno nespodobno triletniku obrisati rit po kakanju, ker je to potencialni macisticni moski, ki bo izjemno ponizan ce bi mu nekdo brisal rit.
Tako se "kmetu" naj ne bi spodobilo reci, da je "kmet" ker bo morda nekoc (oz. je potencialni) intelektualec....
V sedanjsoti je triletnik - triletnik in kmet - kmet. Resnica je, da sta to triletnik in kmet, resnica (tudi Gandhijeva) ni, kaj bosta onadva cez eno leto....
Enako kot ce se v trgovini v katero je prisla debelejsa zenska ugotovijo, da v njihovi trgovini nimajo njene stevilke in posledicno ona zatrdi, da je omalovazujejo, zanicujejo itn, ker ji recejo, da so obleke, ki so v trgovini njej premajhne.
(Sedaj pricakujem, da bos ugotovila, da sem rekla, da si debela. Enako kot pri prispodobi z osli. No, naj bo se zelenjava, recimo bobu - bob. )
In ker ima vsak svojo pot rasti, je dobro, da se tega zaveda in drugim ne pripisuje krivdo za lastno slabo pocutje zaradi zadev, ki jih ni dosegel - ne glede na vzrok. Ker ce je "kmet" zadovoljen s tem, da je "kmet", ga ne bo motilo, ce mu nekdo rece, da ne dojema gledaliske drame - ker ga le-to niti ne zanima. Ce se pa kmet slabo pocuti, ker nekdo konstatira, da ima samo osnovno solo - je to njegov osebni odnos do sebe in njegove neresene zadeve s samim seboj. Vsaka knjiga o osebni rasti obravnava prav to - samozavest in zavedanje kje si. Moras vedeti kje si, to sprejeti ter, ce zelis - nadaljevati. Tako ni nobenega hermeticnega nesprejemljivega sistema. Je samo sistem, ki je v trenutku taksen kot je, brez pretenzij , da trdi kaksen bo cez cas.
Povsem gandhijevsko ti ze kar nekaj casa razlagam in postaja mi odvec, ker te zene ego in ne intelekt.
[color=#000000 size=3]
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
05.06.2011, 17:12
mateyka
13812
meni je pa žal, da nisi sposobna dojet da se vsi ljudje ne strinjajo s primernostjo tvoje metafore in jih potem označiš za slepe ali celo nesposobne dojeti tvojo metaforo. je pa bullet proof tehnika, ni kaj
za ostalo kačo mi je pa res brezveze it čez vso solato, ker res ne mislim, vsako stvar žvečit v atom. bom samo par stvari pokomentirala - tiste za katere misli, da je vredno. prvič, Ghandi je imel izobrazbo, je pa ni dal svoji 4 sinom - le zakaj ne, če trdiš, da jo je tako spoštoval da se (po tvoje) brez nje ne da? mislim, da si sestavek o pravi izobrazbi ravno ti narobe dojela.
en cel kup natolcevanj o moji nesposobnosti dojemanja in ostalem (brisanju riti triletniku in vse podobne cvetke) pa raje ne bom resno jemala, ker je - smešno. čisto iz stališča ker gre za neke osebne komentarje, ki ne služijo konstruktivni debati. samo res - in svoj zadnji stavek bi morala reči ravno sebi imho. mislim, da si kaj več midve nimava za povedat, ker je ego med nama
< Sporočilo je popravil mateyka -- 5.6.2011 17:14:59 >
