Lia je ostala danes v vrtcu sama kako dobro uro. Že doma sem ji povedala, da grem danes v službo (ti grda grda mama, ki laže!!! ampak kaj naj ji rečem, da bom doma z Luko?noooot) in bo ona v vrtcu sama, potem pa pridem po njo. Na račun tega sva se peljali z avtom (2 ulici proč
, dejansko bi lahko imeli isti parklac
). Prideva, gre k svoji omarci, se preobuje, tam še par otrok ogovori, gre proti učilnici in vstopi!
Sem šla za njo, posedela kakih 10min, se poslovila in šla.
mama mamasta.
Pridem nazaj, sem se približala tak, da me ni takoj zagledala, ko pa me je pa vrisk sreče: mamiiii, priletela v naročje, objemčki, poljubčki!!!
Sem se skoraj stopila od sreče.
Vzgojiteljica je rekla, da je bila full pridna in da je full brihtna, da je tolažila druge otroke, jih hotla previjat, ko sem prišla, so bili zunaj in je spet tamale pedenala na igralih!
Sem jo vprašala, če greva, sva se poslovili in odšli, prideva ven, pa reče kak dobro, da sem dobila isti parkplac kot prej!
Eh, tota mi bo dala vetrA!