tud če si zraven se zgodi, ker to je en, dva, tri - pok.
uh ne govori...naša si je zraven mene presekala brado, ko se je zvijala na svojem foteljčku in je priletela z brado na tla (mogoče z višine 30cm, več ne). Še pred tem si je nabila zobe v omaro, jaz sem jo pa držala za roko.
Iz vrtca je hodila potolčena, kot da prihaja s fronte. So bili dnevi, ko je prišla s strganimi legicami ali hlačami. Ona rabi akcijo in med akcijo se marsikaj zgodi.
Dva dni zaporedoma se je motovilila okrog gugalnice v vrtcu...prvič je dobila konkretno buško, drugič pa si je presekala za uhico in smo pristali na slikanju glave. Nisem bila jezna na vzgojiteljice, ampak na ravnatelja, ker na ta vrtec ni dal popolnoma nič in so bile gugalnice lesene, obite s kovino. Potem jih je sveda slišal in takoj nabavil plastične gugalnice. Zaletela se je v vrata in je vzgojiteljice skoraj kap, ko ji je zrasla ogromna buška na čelu. Drugič je nosila polno naročje pup, se spotaknila in se udarila v omaro....tega je bilo v treh letih vrtca veliko.
Skratka....tudi jaz ne razumem, kaj vse bi po mnenju nekaterih morale vzgojiteljice početi, da otrok ne bi prišel domov potolčen. To je del odraščanja
< Sporočilo je popravil mika -- 18.3.2011 8:43:10 >