Veliko je odvisno od organizacije in veliko od karakterja...

Evo, jst sm pri prvem postorila vse, pri drugem pa tudi vse, ampak precej težko (z animiranjem vmes, pa z stokratnimi prekinitvami), in če ima slučajno njen otrok probleme ponoči (moj ta drugi se je pri osmih in devetih mesecih prebujal na eno uro in še manj), potem ji verjamem, da izčrpana težko kaj postori... In pomoje ji tvoje opazke, če so izrečene, ne pomagajo kaj dosti, raje ji pomagaj s tem, da ji prisluhneš in poskušaš razumeti, da pa mogoče njej ni tako izi kot tebi, ker tudi starši niso vsi enaki...

Ekola, jaz moram rečt, da je bila naša tamala kar priden dojenček, a definitivno ne tak, ki bi celo noč spal in potem še čez dan po 3 ure ... no way ... so bili dnevi, ko je bilo stanovanje bomba in ko sem pol ure pred prihodom mojega iz službe klicala Halo pizzo ... samo večino časa mi je pa kar ratalo skuhat, posesat, zlikat, pospravit, ... pač malo iznajdljivosti sem potrebovala pa je bilo: ko sem kuhala sem dala tamalo na pult v ležalnička, ali kasneje poleg sebe v stajico in sva se pogovarjali, potem ko sem naprimer zlagala brisače, sem jo dala poleg pralnega stroja na tla, ker je bila čisto navdušena nad vrtenjem bobna  ... zvok sesalca jo je itak uspaval , za likanje in podobne delikatne zadeve je bil pa čas zvečer, torej po 8i uri, ko je tamala že spala ... no in če tega večernega časa nebi imela zase (in za vse tiste male opravke), bi se mi pa zrolalo ... tako da bomo tudi morebitnega naslednjika definitivno že zelo zgodaj navadili na ta režim spanja .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

moja  je taka, da ko je budna more bit skos pr meni..tko da pospravlam, kuham,likam in perm takrat ko ona spi :D z igračami se pa zamoti za največ 15 min pol ji pa itak ni nč več zanimivo

Z našim tamalim smo imeli take krče, da sem šla še na stranišče težko.... kuhanje kosila sploh ni prišlo v poštev... komaj sem uspela kaj pospravit...

Podpis pod Hope2!


Imam enega otroka, bi rekla da je srednje zahteven, pa uspem kar veliko postoriti. Pogosto sem v družbi kolegice, ki ima hčerko, ki je toliko stara kot moj sin, pa neprestano jamra, da ima bajto v razsulo, da ne utegne koslia skuhati.... Pa se ji hčerka kar veliko zamoti z igračkami, ponoči pa v primerjavi z mojim, ki se prebuja na uro ali dve, sladko prespi celo noč. Pa v varstvu jo ima pri starših minimalno 2 uri na dan.

Kuham praktično vsak dan, včasih tudi dvakrat, ker pride mož pozno domov. Sem od malega navajena na topla kosila in si ne predstavljam da bi jedla cel teden sendviče, ocvrta jajca... Skuham velik lonec mineštre in jo zamrznem za tiste dni ko ne bom utegnila kuhati ali ko bo vreme prelepo da bi visela v kuhinji. Drugače pa pire krompir in razne testenine ne zahtevajo, da je človek celo doploldne v kuhinji. Moja kolegica preživi v kuhinji bistveno manj časa. Pa tudi ko ima hčerko v varstvu pri stari mami, se ji s kuhinjo ne ljubi ubadat. Tak način življenja ima, zaradi tega ni slab človek.

Aja, kar se pa pospravljanja tiče, sem ugotovila da je bolje če sem z otrokom in pazim da ne razmetava preveč. Dogajalo se je namreč da sem pospravljala kuhinjo, on je pa v dnevni naredil kaos. Potem sva se pa zamenjala. Jaz sem šla dnevno pospravljat, on je pa v kuhinj razmetaval.
Sva se pa hitro naučila katere omare so njegove in katere ne. Ker ene mame svojim otrokom popolnoma vse dovolijo. No sej če jim ustreza ni panike. Ampak če bi meni vsak dan vso pašto in riž po celi hiši razmetal, potem bi tudi jaz jamrala.

Jaz tud ne bom pretirano pametovala .. zdaj delamo na 2. , pa bomo vidli, kako bo - so si pa zelo različni, ja.
No, z našo prvo  je bilo tako: na začetku je tud mela krče čez cel dan, zelo veliko se je jokala, ampak jaz sem vseeno skuhala in pospravila. Se je pač zraven malo drla, kaj čem. Ko so krči minili, je bilo bolje, ampak vseeno brez joka ni šlo. Ni zdržala sama dolgo v ležalniku, ne v igralnem centru, nič ... ni ji bilo baš zanimivo  Ampak jaz sem vsak dan na hitro pospravila in skuhala, veliko sva hodili ven itd. Za tedensko kao generalno pospravljanje pa jo je imel v varstvu moj. Najrajš sem vidla, da sta šla na sprehod ali h tašči. Zdaj je stara 13 mesecev in je kar zahteven otrok, se ne zaigra sama kaj preveč, razen, če brska po stanovanju, odpira predale in vlači stvari - to pa ne pustim!
Ampak je pa začela čez dan spat - prej, ko je bla mlajša, ni! Tako da se nekako zorganiziram, pa gre. Posesam še skupaj z njo, ker ji je fajn, potem jo dam spat in do konca pospravim, pomijem itd. Skuham tud takrat, ko spi ... se pač človek znajde.

Ne bom pa pametna, vprašanje kako bo, ko bosta dva ... pa še oba bom imela doma .. ampak bomo že ... verjetno bo šlo živcev, pa nič zato ...  (no ja, se bom takrat oglasila, hahah).

Po vsem tem, kar sem prebrala, bi mi po vsej verjetnosti moralo postati jasno, da ne bom mogla ob otroku napisat še diplome, ane? Ampak jz sem še kr prepričana, da jo bom 

Jaz sem jo. Vse se da ;-)

Ma kaj vem, no.. Pri ta prvem sem lahko popolnoma vse naredila, kuhala, likala, pospravljala.. Mali je bil in je še vedno eno tako nezahtevno bitje. Stvari so se postavile na glavo pr ta drugi. Z njo pa sem res malo malo ali pa nič naredila. HB postaja bolše, je večja in se vedno lepše da krmarit skozi dan. Blo je pa u iber naporno.

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm

Hmmm....Jaz sem jo ob dveh :) Sicer ponoči ampak sem jo. Diplomirala sem ko je bila ta starejša stara 4 leta srednji pa 3.

Drugače pa je stvar interesa, kompliciranja mame in otroka. Naša najmlajša je stara 3 mesece. Kosilo skuham vsak dan odkar je šel mož delat po očetovskem...Se pravi ko je bila mala stara cca. 3 tedne sem itak spet nazaj prevzela gospodinjstvo  (prej sem ga predala možu) Pospravim sproti, generalke delamo ob sobotah, če je pa kdaj kaj razmetano se pa ne sekiram. Naredim pač po svojih zmožnostih.


_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Iz lastnih izkušenj povem, da je vse odvisno od "karakterja" otroka. Prvi otrok je bil (in še vedno je) zelo zahteven, razdražljiv, non stop rabil pozornost, jokal v vozeku, v glavnem posrkal mi je vso energijo... Drugi otrok je priden, spi, leži sam v posteljici, se zaigra na igralni podlogi, v glavnem ko da ga ni. Še obiski se čudijo kako to, da imam tako pridnega otroka. Zraven njega lahko vse postorim in še več. Treba se je pač prilagodit otroku in če rabi več pozornosti, se pač več z njim ukvarjat, gospodinjstvo pa pač počaka.

...


< Sporočilo je popravil picola1 -- 29.3.2011 21:52:31 >

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Skoraj identična izkušnja...Pri prvi sem nardila skor vse, pri drugem pa večinoma tudi vse (čeprav je napram hčerki veliiiiiiiiiko bolj naporen) sam veliko težje in mi je veliko bolj naporno (čeprav po 6-em mesecu je ratalo bistveno bolje).
Je pa res tut to, da pri drugem še vedno nardim skor vse tut zato, ker se drugače organiziram (tako kot ste že rekle nekatere, delam s prekinitvami) in manj kompliciram (pač ni vsak dan koslio al a cart, ampak kuham bolj enostavne jedi). Plus to, da ne skačem za vsak jokec k njemu, kot sem počela pri hčerki.
Torej menim, da je odvisno in od mame in od otroka.





< Sporočilo je popravil picola1 -- 29.3.2011 21:52:06 >

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Jaz imam enega otroka, starega 8 mesecev in priznam, da veliko stvari ne postorim, tudi vsak, dan z možem ne jeva nekih kosil. včasih samo kakšen kruh, namaz, jajca, nekaj na hitro.

Mogoče zato, ker mi ni treba (mož je brez službe) ali pa zato, ker veliko stvari raje naredim zvečer, ko mali spi - likanje, pomivanje tal, kopalnice in podobno.

Se raje igram z njim, gremo ven ali kam na izlet. Stvari počakajo. Občudujem tiste, ki ste same in imate več otrok. Vendar, če bi bila sama za vse se bi pa drugač organizirala.

se opravičujem - mali se je zbudil.

Moj je bolj zahteven, se igra sam fino, ampak, če je v sedečem položaju. Ker ne zna še čisto dobro dolg ravnotežja držat/dolgo sedet sva z možem raje zraven. Tudi zato, ker se obrača in hitro je blazina premajhna in je na parketu.  Raznih ležalnikom in stolčkov pa nimava (razen za jest), ker se mi ne zdi 'zdravo' (čeprav verjamem, da so v večini vsi ok zrasli, ko so bili v ležalnikih).

Naš čez dan tudi ni ne vem koliko spal, mogoče 3x po pol ure in med tem časom sem nahranila sebe, kaj na hitro pospravila, se umila in preoblekla. Zadnji mesec je pa malo bolje s spanjem čez dan (ponoči smo imeli redko težave), tudi nekako bolj po urah se ravna in je veliko lažje. Ko bo pa sam zelo dobro sedel in se tudi bolj kontrolirano obračal mislim, da bo pa še lažje.

Ja, ampak pri tebi gre za to, da ti hišna opravila in kosilo pomenijo manj kot nekaterim drugim. Če imaš moža doma ob sebi, bi si gotovo lahko vzela slabo urico in nekaj zmetala v lonec.   Imaš pač drugačen pogled na to in daješ prednost drugim stvarem. To me ne moti.  Težko pa se zadržujem v družbi takih  ljudi, ki imajo 24 ur na dan moža doma, babi servis, tašča servis...pa so še vedno boge in se s težavo prebijajo iz dneva v dan.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dve 

marantz - da ne bo pomote, tudi kuham. Ne samo zase in za moža, ampak tudi malemu. Mi pa kdaj enostavno ni, da bi kuhali in pol malo po kmečko.

Je pa res, da tisti, ki imajo 24 ur na dan servis, jamrajo tako kot, da nimajo nič dela. Običajno je tako. Tisti, ki jamra mu je še treba kaj naložit za delo (saj iz službe imam tako prakso).  Ena je napisala: namesto, da jamra bi bilo lahko kaj narejeno.

najtežje je tistim, ki imajo še dodatno pomoč babic,.... 

Zakaj bi, če ni potrebno

Pri meni je tako, da čim več prostega  časa imam tem manj delam pri hiši. Ko je pa gužva in delam po 12 ur je pa doma  vse porihtano


_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Paštetka, !

Tudi jaz poznam take. Da so babice in dedki skoraj bolj vpeti v življenje kot očka. Očitno jim tako paše - da me ne bo spet katera kregala zaradi mojih izjav .

Seveda je tudi meni fajn, da so babice in dedki za cartat pa malo razvajat, pa vskočit, ko je potrebno,... A večino časa pa sta mami in očka 'taglavna'...

Imamo tri otroke (premišlujemo še o četrtem ). Ko smo imeli samo enega, sem komaj kaj naredila. Pri treh pa se mi zdi, da sfolgam vse in še več. Samo organizairat se je treba. Ok, se zgodi, da večkrat kaj pojamram ampak to se zgodi res redkokdaj.

• zjutraj vstanemo (sem že sama, saj mož odide pred mano v službo),
  
• zajtrk,
  
• odpeljem v vrtec,
  
• šibam v službo,
  
• pridemo domov, skupno kosilo,
  
• na hitro pospravimo,
  
• šibamo ven na sveži zrak (igranje),
  
• risanka,
  
• večerja,
  
• umivanje
  
• pravljica
  
• otroci spanje
  
• midva pa...

če je treba še malo pospraviva po stanovanju, skuhava za naslednji dan kosilo, če seveda kuhamo kaj takšnega, da se da pogreti. In takrat si vzameva še kakšno uro ali dve zase .