Kokosh: jaz ti ne bi zamerla, ampak iz lastne izkušnje, jaz mojemu 8 letniku že vsaj 6 let razlagam da se na stopnicah od bloka ne kriči, skače, ropota,... Ampak še vseeno pridejo dnevi, ko je tako poln energije, dobre ali slabe volje, ali česarkoli pač že, da na to pozabi. Sem tako pogosto to počela, včasih sem morala še jaz kričati za njim, da sem se že spraševala, če nisem s tem popravljanjem še bolj nadležna, kot on sam s svojimi glasovi. Mali je v osnovi mirnejši in je to manj počel, a tudi on ni čisto nedolžen. Je pa res, da je pri nas v bloku že v osnovi več otrok in po novem tudi pes, pa študenti, ki znajo biti celo najglasnejši od vseh
, pač čar življenja blizu centra Ljubljane.
Znaš pa dobiti potem take "prijazne" komentarje nazaj, če bo tvoj
slučajno bolj jokave sorte. Po mojih izkušnjah so starši, ki svojim otrokom mirno dopuščajo moteče vedenje, bolj slabo dojemljivi za dobronamerne komentarje drugih. V smislu, če njih ne moti, zakaj bi druge motilo.
Raztrganine oz. rezanje: prvič sem bila kar konkretno rezana, fajn res ni bilo, a mi je bolečina od popadkov bolj ostala v spominu, saj me rana sama pravzaprav nikoli ni bolela, bolj je bil neprijeten, pekoč občutek, ker mi je vse skupaj oteklo, saj sem že prvi dan po porodu ogromno časa presedela zaradi tolaženja
, ki je res veliko prejokal.
Drugič so mi naredili le minimalen rez, lahko sem ležala, ker je
pridno spal, po enem tednu nisem več vedela, da sem bila rezana, po 4 tednih sva že brez problema
. Tudi sicer se ne spomnim, da bi kdaj imela težave oziroma bolečine med
. MM mi je sedaj masiral presredek, pa pravi, da on sploh ne vidi, kje naj bi bila brazgotina, čutim jo pa še jaz bolj zato, ker vem, kje je, kot zato, ker bi res bila trda,....
Če bo šlo tokrat slučajno brez se ne bom pritoževala, če bo pa spet premalo elastičnosti mam pa tudi rajši gladek rez, na mestu, kjer brazgotino že mam, kot raztrganino kje drugje.
Kimica in Vijolica: vidve sta pa meli pravi nočni klepet
, v primerjavi z vama sem jaz prava zaspanka.
Vijolica: jaz sicer nisem imela zagovora diplome, ampak sem morala pred komisijo zagovarjati svoje znanje in sposobnosti s področja specializacije en mesec po rojstvu drugega
. Pa mi je dobro šlo. Se pa pridružujem Ronji, poskušaj čimveč narediti pred porodom.
Bivacyn: je bil za nekatere vedno sporen, ker antibiotiki, ki jih od zunaj naneseš na rano po mnenju mnogih naredijo več škode (odporne bakterije), kot koristi, saj so večinoma brez celic imunskega sistema bistveno manj učinkoviti. Alternative ravno zato ni, če ga še kje prodajajo ne vem. Meni je v prvem tednu do zacelitve epi rane dejansko najbolj pomagalo tuširanje s hladno vodo po vsaki uporabi WC-ja in po potrebi tudi vmes, pa pogosto menjavanje vložkov, da je bil del z rano čimbolj suh, pa seveda ležanje na drugem boku in na trebuhu. Ledeno obkladki mi niso tako odgovarjali ravno zato, ker je bilo vse skupaj bolj vlažno.
Mistica: ko boš zmanjkala, te bomo že zamenjale, do takrat pa ni panike,
Špikanje/popadki: kratkotrajno špikanje spodaj je posledica pritiska
in maternice na ostale stvari. Popadki nastopijo počasi, moč se jača in nato tudi postopno popusti, pravi naj bi trajali vsaj pol minute, lahko tudi 2. Ko se zadosti stopnjujejo je že cela umetnost zraven še hoditi.