Caelia,
seveda se popolnoma strinjam s tem, da je vrtec za otroke do neke mere stres. Vidim tudi pri tamali. Zato se trudimo, da je tam nekje do 8 ur (pač, včasih zaradi prometa več, včasih maj), ko smo pa doma, se pa načeloma njej posvečamo in se imamo fino (na primer vse vikende - jo itak nimava možnosti dati komu drugemu
). Ima pa parkrat na leto 2-tedenski off - gre na počitnice k babicam in dedkom v Slovenijo. Poleti je bila dvakrat po en teden na morju, zdaj oktobra je bila skorja 3 tedne na počitnicah. Pa aprila gre spet, ko bo pomlad in bodo lahko hodili v hribe itd. No in valda poleti.
Tako da mislim, da ima naša dovolj offa, sploh v primerjavi z drugimi, ki enostavno nimajo toliko možnosti za počitnice (dedke in babice v penziji, ki bi jih vozili na morje
). Je pa res, da proti koncu tedna vidim, da je utrujena in včasih tudi znervirana. In da ji vikend prav paše
.
Pri nas je pa še to, da nimamo rednih služb, dopustov in bolnišk, tako da ko je doma, če je kak dan prehlajena, zna biti kriza, ker moj enostavno mora delati (jaz bi tudi morala, a on je dejansko zmenjen z neko firmo, da prevaja zanjo 8 ur na dan), midve pa recimo ne moreva ven. Si pa vse poljske praznike vzamemo frej in smo skupaj.
Zdi se mi pa tudi, da je precej odvisno od vrtca. Naša hodi privat (državnega tu itak ne bi dobili - so pa napol zastonj) in so razmere kar v redu. Sploh v prvem vrtcu, jaslih, od 6 mesecev do treh let. Tam je bilo res hudo, dve majhni skupini, veliko vzgojiteljic (ena na 3 otroke), šefica je bila skoz prisotna, sama ima dva majhna otroka. Vsak dan si se z njimi pogovoril, povedai so ti vse, kaj je jedel, koliko spal, kako se obnašal ... Moram priznat, da so opazili še veliko zadev, ki bi moji pozornosti ušle. In tamala jih je imela res rada, nikoli ni bila znervirana. Ta vrtec, kjer je zdaj, je večji in bolj kaotičen, pa tudi otroci so starejši in bolj agresivni.
Ampak tako verjetno poteka "uvajanje" v ta svet ...
Tisto, kar sem svetovala Jadi, sem mislila bolj v stilu, da naj ne ima otroka doma samo zato, ker je pač ona doma in ima občutek, da zato MORA imeti otroka doma (ali pa gre za pritisk okolice, češ, baba doma lenari, otroka pa v vrtec pošilja). Če rabi počitek in čas zase, naj ga da v vrtec, morda ne za polni čas ali pa kak dan spusti.
Tu imam namreč kolegico, ki ima dva majhna otroka (2,5 in 1 leto) in je komaj prilezla ven iz poporodne depre. In je dobila vrtec za obe, ju dala tja ... zdaj pa kmalu začne delat. No in jo folk sprašuje, ja če še ne delaš, zakaj pa nimaš tamalih doma. Halo, zato, ker sta čisto dovolj stare, da gresta malo stran od mame (sta celo v isti skupini), jaz pa imam po treh letih res željo po kakšni urici miru, časa zase, za študij, za priprave na delo. Konec koncev za to, da doma v miru kaj pospravim in skuham. Ali pa ležim in se praskam. Pika.
Moj nasvet je šel torej bolj v to smer. Dejstvo pa je, da v nobeno smer ni pametno pretiravati
.
Tamal spi, jaz sem sama, poslušam tiho muziko in se spravljam k delu
.