Popadke, verjemi, da boš prepoznala. Itak pa gredo po zaporedju, tako na določene minute, redno. In ko bodo enkrat na 5 minut, greš pač v P. Jaz sem tudi mislila, kako ne bom vedla, kako bom najbrž takoj letela v P, no, pa ni bilo tako, sem bila presenetljivo mirna. Ko je bilo res redno na 5 minut, sem šla v P, prišla 4 cm odprta .... je potem vseeno še kar trajalo ....

Če voda odteče, pa moraš tudi kar v P.

Punce dobro ste navijale! 


Sonček ima okrogla 2 kilograma...kar točno ustreza 32. tednu!

Je v glavični ustavi...tako da sem prav zaznala obrat, kolenca ima točno tam, kjer sem rekla, da jih čutim ko rinejo skozi moj trebuh ven, .

Mere so vse ok, edino trebušček ima malce večji obseg, pa sem vprašala, če to pomeni, da je požerušček...pa je rekla, da ja da zgleda da se mu kar godi . Zato tudi nori po trebuhu vedno ko kaj pojem ali popijem.

Plodovnice je dovolj, tako da je vse ok!

.....
In zgleda, da je pupika

Ko mi je rekla,da je to za njo deklica, so mi kar solze začele tečt od sreče...


Evo, to je to od presrečne Sirenette

Nej bi blo v povezavi s prekrvavitvijo posteljce in problemi potem zaradi pritiska, ki je sicer zdej ok...

A ne, da sem se dovolj drlaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Super za lepe kilce naša jih je imela pri polnih 33t In seveda, da se ti je izpolnila želja in da ni zatajila tvoja intuicija...Mami bo dobila družbo

Mojega pa ste razumele...po svoje a se vam sex tolk bliska? Nič ne bo s posteljno telovadbo...bomo počakali na nov pogon brez bušija

In komaj danes sem ugotovila, da bomo imeli ribico!!!!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jutro!!

No, kar se vrtca tiče... če je vaša babi delala v vrtcu, pa da zdaj dela "po vrtčevsko", se mi zdi malo zanimivo, da ji v vsem ustreže, ker mi v vrtcu jim namreč ne..   kam pa pridemo, da pri 14 malčkih (od 1-3 je tako število) upoštevamo vse njihove kaprice...  zato pa se kar hitro sprijaznijo, da tako pač je... sej se prilagajaš, sam... si samo človek, ne stroj, ki bi lahko istočasno certal/božal/se igral z vsakim posebej.

ko praviš, da se vidva malo odpočijeta in naspita- poglej malo z njenega vidika... tudi ona bi včasih rada samo kakšen dan pobluzila malo

sej si še vedno ti starš in če poveš, da danes lahko, jutri pa pač ne.. in če si dosleden, nekako gre.. so pa tudi karakterji otrok različni, je vse res. eni rabjo 10krat isto stvar, enim pa samo pomežikneš skoraj in že ve..

ko bodo v šoli- sej zato jim pa zdaj omogočiš malo več počitnic, če seveda lahko... jaz sem pod te frej dneve mislila pač to, da je z nama, ko imava dopust, al oba al pa eden od naju pač. k babicam pa gre pri nas enkrat do dvakrat letno za dva do tri dni.. med poletjem.


ker potem je res.. kar naenkrat, ko je šola, ima vsak dan obveznosti, ki jih težje izpusti, potem je služba, ko spet ne moreš kar manjkat (pa še tu mamo poleg vikendov tudi dopust, ki si ga po večini lahko sami razporedimo)...ampak, če maš tak primer kot ursonok, je spet drugače, ker pač ne živijo v sloveniji in se manj vidijo.

jaz upam, da ne bo zdaj katera mislila, da sem jaz en najpametnejši človek na svetu, ker sem daleč od tega, sam sem mela kar nekaj komplikacij glede tega in zdaj zelo težko spuščam otroka od sebe... moj prvi sin je posvojen in zdaj čakamo prvega biološkega... situacija ni bla ravno rožnata in tudi, ko sem jaz prišla v to "sliko" sem bla pod takim drobnogledom in vse kar sem naredila, že nekomu ni blo prav.. tak da se tud na tiste opazke (ko je rekla ursonok) da če je ženska doma, jo okolica sili v to, da ima otroke pri sebi, ne oziram... jaz ga imam doma zato, ker men tako paše, ko mi ne bo, bo pač v vrtcu.

in se mi zdijo res bedaki tisti, ki "zahtevajo" od žensk, da majo otroke doma, zato ker so same "frej".. kdo pa lika pa pospravlja pa rihta.. in nenazadnje, kdaj si lahko ženska-mami vzame čas zase- po njihovem...

uglavnem, full sem se razpisala  sama sebi pritisk dvigujem.. sej je dobro po eni strani, ker mam drugače full nizkega

en lep dan vsem, midva z malim šibava pogledat moje punce v službo, ker nesem izpolnit papirje za na CSD, pa potem še polno drugih letečih opravkov.

naj vas ne odpihne in se tipkamo!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jutro,

mi spet pokonci od skoraj 6h! In sem prav neprespana spet Sem šla pa prvič lulat šele ob 4.30! Se mi je pa zgodilo nekaj precej strašnega zvečer ... No, vsaj zame je bilo .
Podnajemnik me je TAKO brcal v rebra, da sem videla vse zvezde. Ful me nabaše z nogo, prav "slišati" je, kako udari v kosti ... in potem sploh ne odneha, ampak kar še poriva z nogo! Včasih mi gre spodaj pod prsni koš, včasih pa imam občutek, da mi da nogo med rebra in kožo . Ponoči me je zbudil in sem ene par minut glasno javkala - moj pa spi kot polh čisto zraven. Sem ga hotela kar kresniti z nečim ... Res strašno. Hčerkica mi ni nikoli česa takega delala. Mirno je spala, parkrat na dan sem jo čutila, kako se je prevrnila iz enega boka na drugi - in spala naprej . Ta je pa čisto divji. Jaz pravim, še teden-dva in je skrajni čas, da gre ven!

Vrtec
ma itak ima vsak svoje poglede. Načeloma se pa vsi nekako strinjamo, da je vrtec dobra zadeva, samo pretiravati se ne sme. Glede dedkov in babic - dokler imam (finančno) možnost, da jo dam v vrtec, jo dam v vrtec. Ker s počitnic pri dedkih in babicah pride popolnoma razvajena, manipulira v nulo - pa še precej porejena je . Saj ne, da želim, da je manekenka (itak ni ), a tam jo res pitajo samo s stvarmi, ki jih zahteva - palačinkice, litre riževega napitka, suhe figice, krompirček in riba (brez zelenjave valda) itd. In potem se tu en teden zajebavamo z vzgojo, da pridemo na stare tirnice.
Da bi se vsak dan tam čuvala - ni šans!

Tosja
jaz sem potem ena redkih "nedolžnic", ki ob tvojih ni na seks pomislila ... V bistvu sploh nisem vedela, kaj naj si mislim - najprej me je prešinilo, da sta se z G dogovorili za datum CR-ja, a potem sem se spomnila, da človek ob napovedanem CR-ju verjetno ne skače do stropa ... Ali pač?
No, kakor koli že, važno, da si dobre volje

Mene pa - poleg otečenih reber - strašno boli želodec. Res ni nikjer več nobenega prostora. No, sem pa danes glede na zadnjo M že v 36. tednu, po UZ pa v 37.!

Je pa kolega, s katerim smo se zmenili, da mu pripeljemo tamalo, ko se bo začela akcija, čisto na sveže zatreskan - in nas je včeraj poinformiral, da gresta s svojo novo izvoljenko sredi februarja na potovanje ... . No, saj samo za en teden, od 10. do 17., nekaj takega. Upam, da se ne bo prav takrat kaj začelo. Drugače bomo pa kar pri sosedih potrkali

Nič, nekaj smo že oddelali, zdaj je čas za papcanje. Potem pa, upam, bazen. Se mi tooook ne da iz hiše - zunaj je -20

haha, ne.. saj sem specialist, da ga sama sebi dvigam

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Dobro jutro .... Kako ste kaj? Jaz sem že naredila ene kilometraže: šola-socijalna-zavod-zzzs...in na koncu še vedno ne vem kakšne papirje moram prinest za porodniško.. ... Problem je ,da trenutno nisem zaposlena,sem pa bla v zadnjih treh letih zaposlena 2 in pol..in zdaj ne vem točno kater papirje moram prinest,ker tiste na socijalni ki se ukvarja s tem,danes ni blo in tista ki jo nadomešča je bla malo zmedena .. a se sanja kateri od vas kaj za ene papirje moram zbrat ? HELP ME

Jutro

evo jst sem mal prej vstala, dns sem mela samo eno nočno vstajanje-wc...sem pa spet ful kasno zaspala, ker me groznoooooooooo muči srbenje trebuha. Za znoret!!!!Do krvi sem se spraskala. Ne prenesem nobene majčke na trebuhu, ker me vse špika...pa mažem ga non stop z oljem, ma mislim, da prav nič ne pomaga. A mislite, da bi pomagala tista krema za pike komarjev-ki hladi???Oz. kaj uporabljate ve-tiste, ki jih fuuul srbi????

Drugače pa sem tudi jst opazila, da imam spet normalen apetit-tam od sredine januarja, očitno mi  ne pritiska več na želodec.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jutro!

Evo, mene spet po dolgem času. Zdej bom pa do poroda res kaj več napisala, ker mam mal več časa zase, ker sem končno DIPLOMIRALAaaa!!! Yeeee!!

Da mal pokomentiram:

Počutje: Je zaenkrat odlično (...trkam). Nič me ne boli, veže, nikamor ne pritiska, ni slabosti, odličen apetit (no, s tem se ni glih za hvalt - no, čeprov mi je G rekla,da so kg okej). Tamal je sicer skos aktiven in se non stop preteguje v svojem brlogcu . No, včasih ni glih preveč nežen, ampak dobr, sej je poba, mora pokazat, kok je močan .

Oprema za bejbija: Evo, pol, ko napišem ta post, grem pregledat cunjice, ki mi jih je dala sestrična. Neki bo še od tamale, neki bo treba še dokupit. Drug teden nameravam končat projekt "Cotke", to pomeni, da bom šla druh teden v nabavo manjkajočih stvari, prala in likala. Konec tedna morajo biti cunjce tipi-topi. HB, da nam ni treba še zarad vozička okol letat - je od tamale še kot nov, ker ni bila najbolj navdušena nad vožnjo v svojem ferrariju . No, sej se ni hotla in se še vedno noče nikjer vozit (ne v vozičku, ne v avtu, še v ruzaku se noče nosit - ona mora it sama (kar je sicer pohvalno zanjo), sam nikamor ne pridemo. Včasih bi blo super it kam v hribe hodit, ampak bomo moral še tok počakat, da tok zraste, da bo šla sama.

Vrtec: Naša je šla z 11 mes v privat varstvo - ni blo druge, ker sem mogla na vaje (če ne bi se mi študij tumač zavlekel). Bilo je 5 otrok. Uživala je 100/h, ker ima blazno rada družbo. Starostno so bli glih tko, da je bila nek na sredi in se je od tavelikih marsikaj naučila (btw, tega ji odrasel ne more dat), tamale je pa mal "rihtala". No, tam je bila do leta pa pol, pol smo pa vrtec dobili. Sva bla z mojim ful vesela, ker je dobila mesto v čisto novem vrtcu, ki se nahajo 10 min peš od nas, na idilični lokaciji z velikim igrišč(če ne bi dibem. Poleg tega je bilo privat varstvo tut finančno breme (ni kaj, jaz kot študentka sm bla itak brez dohodkov), zato sem (če ne bi dobili vrtca) z nastopom porodniške tamalo mislila obdržati doma, pa tut men bi pasal, da bi bla mal več skupaj z njo. Sam sm pol gledala za kake popoldanske delavnice, da bi jo vsaj parkrat na teden vozili mal v družbo njenih vrstnikov, ker vem, da bi doma to pogrešala, tut če bi se vsi na veliko ukvarjal z njo. No, ampak pol se nam je nasmehnila sreča in smo dobili mesto v res ful lepem vrtcu, s krasnimi vzgojiteljicami. Tamala ful rada hodi, ful se je navadila na nek red (ampak čist spontano, prek igre). V vrtcu je od cca.8.30 do 14- tko, da jo prpelem na zajtrk in jo pridem po spanju iskat. Ta čas jaz mal pospravim in pripravljam za malega. Pol ko bo pa tamali, mi je pa prov, da se njemu tut ornk posvetim, kot sm se lahko njej,ko je bila dojenček, a hkrati, ko je v vrtcu, je tut ona zaposlena in ima pozornost, ki ji je jaz ob negi dojenčka ne bi mogla tok dajat, kot bi hotela oz. bi pol verjetno dojenčka zapostavlala, ker še ne zna trmariti . No, sej vsak ma svoje mnenje in to tut spoštujem. Je pa res veliko odvisno od varušk oz.vzgojiteljic. Kar se pa tašče tiče - hm, če pogledam mojo, ne bi hotela, da bi mi merkala otroka več kot 1 uro na dan, ker jo tamala tko ovija okol prsta, ta stara pa skače okol nje k utrgana in ji ustreže, kar koli se mali zmisli. In men gre to blazno na jetra, ker ji ne zna rečt NE.


Hmm, zdej sem pa že tok naklofala, da bom dala mal gmaha, pa bom pol še kej pokomentirala.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala,bom poskusla še pri njih..drugače sem z obale in poskušam poklicat koprski center za sociajalno,pa so se očitno odločli da se danes ne oglašajo na telefon

danes sem se namenila kupit modrc za dojenje... pa res ne vem katero velikost naj vzamem noo... pomagejte.
namreč, zdej imam recimo 80 B normalnega, joškice mi niso nč kej zrastle (bolj obseg... ups ), pa ne vem a naj kupim kar ene 85 B, al raje C (če upam na naval mlek, in držim pesti da bom imela enkrat v lajfu mal večje )
Pa ena je spraševala kje se lahko kupi kakšne primerne spalne srajčke za dojenje... tudi jaz jih iščem, pa ne najdem nič.. ve katera tudi to?

Srbenje trebuha: Poskusi morda ne z oljem, ampak raje s kakšno kremo? Jst imam ob Mothercare prav tisto za strije, in mi je fajn.. no trebuh me malce srbi le preden grem zvečer pod tuš, drugače pa sploh ne. pa še to ne tako, da bi bilo omembe vredno, ampak ravno toliko da se malo počoham.

Ok hvala za odgovore, grem dns v nabavo, ker to je že neznoso, kot da bi mela bolhe

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Naloga materinstva kot izziv

(Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije)


Mama je ena sama, kot je zapisano v neki pesmi, ki sem jo kot deklica znala na pamet. Ne glede na to, koliko žensk vstopi v naše življenje in se nanje tako ali drugače navežemo, nobena ne more nadomestiti mame.

Pa čeprav morda fizično ali čustveno oddide iz otrokovega življena, ima težave s psihično stabilnostjo, je bolna, odvisna od različnih substanc ali umre. To je za otroka največja krivica, s katero se spopada in živi.
Mama ima v življenju svojega otroka eno glavno nalogo oziroma cilj. In to je pripraviti otroka na samostojno pot, da bo kot ptiček odletel iz gnezda in si tam nekje v svetu zgradil svoje gnezdo. Ta cilj je seveda zelo zapleten, ne gre brez bolečin in stisk, a tudi radosten. Ko otrok odide od staršev s samozavestno držo samostojnosti in s prepričanjem, da mu bo tam zunaj uspelo, da se bo znašel, si starši lahko dajo medaljo za uspeh in potrdilo, da so dobri starši.

Otrok pravzaprav odhaja od mame že takrat, ko se rodi. Ob rojstvu se dve telesi fizično ločita - otrokovo telo potrebuje nego in skrb, da preživi, materino pa sočutje in čutnost pri okrevanju po porodu. Tu je zelo pomemben partner, ki otroka sprejme, pomemben pa je tudi za partnerico, saj je njegova glavna maloga v tem obdobju, da je njej v pomoč in podporo. Oprano in obešeno perilo, pomita tla, pobrisan prah, skrb za obroke, nočno vstajanje in čustvena podpora partnerici so nenadomestljivi. Če tega ni, če partner otroka ne sprejme, bo ona čutila osamljenost in se bo distancirala od njega, morda celo zbolela za poporodno depresijo.

Drugi otrokov odhod se zgodi, ko ta shodi. Vsak korak je pomemben, saj mu predstavlja okno v svet. Stvari so jim kar naenkrat dosegljive, razdalje in višine nepremagljive. V tem obdobju je zelo pomembno, kako se mama počuti in ravna v teh otrokovih odhodih. Pusti ga v svet, da raziskuje, in potolaži, ko pade ali se udari ob kakšen rob mize, neprestano jo je strah, da ne bo zgrmel z igrala, po hribu navzdol in ga zato neprestano opozarja in mu s tem sporoča, da je svet poln pasti in nevarnosti. Je morda mama posesivna, preveč zaščitniška? Vsi mamini besedni in vedenjski odzivi se vrišejo v otrokovo notranjost in ga spremljajo ter tako določajo njegovo nadaljno razumevanje in raziskovanje sveta.

Tretji odhod zaznamujejo besede, prek katerih otrok komunicira s svetom. Sprva nerazumljivo, kratko in nespretno, nato pa vedno bolj razločno. Če mama otroka zasmehuje ali ga ponižuje to govorico, bo imel otrok vedno občutek, da ne more izraziti pristnih misli zaradi posmeha in kritik okolice. Če pa bodo starši spodbujali govor, ga razvijali z vzajemno komunikacijo in igračami, bo otrok z veseljem govoril, pa tudi bolj samozavestno, brez občutkov sramu.

Četrti odhod je odhod v vrtec ali v šolo, kjer se za nekaj ur na teden loči od staršev. Če je otrok varno navezan na mamo, jo bo sicer pogrešal, vendar mu v vrtcu in šoli ne bo težko, nasprotno, bo razigran, sklepal bo nova prijateljstva, razvijal govor, igro. Ko ga bo prišla iskat, se je bo razveselil in včasih ne bo hotel takoj domov, saj je ravno sredi igre, v kateri zelo uživa in je ne želi prekiniti.
Če je otrok na mamao nevarno navezan, se bo z jokom in protestiranjem poslovil od nje, čez dan pogosto spraševal, kdaj pride, in se dobesedno obesil nanjo, ko bo prišla ponj. Ali pa jo bo ignoriral in se vedel, kot da je ne potrebuje.

Peti in šesti odhod sta doba mladostnišva in dokončni odhod. Pri prvem se otrok s samostojnostjo, pa tudi uporom in protesti poslavlja od staršev, a si, čeprav z vedenjem sporoča ravno obratno, želi, da ga starša spremljata, razumeta in podpirata v tem težkem obdobju, ki je naporno za celotno družino in predvsem, da ga sprejemata takšnega, kot je. Ko otrok, zdaj že mladi odrasli, dejansko zapušča gnezdo, je naloga mame, predvsem pa očeta, da ga z lepimi besedami pospremi v svet. Da ne izgovarjata besed, ki jih ne mislita, ker so odraz njune stiske. Da se veselita z njim in mu povesta, kako ponosna sta nanj, pa tudi nase.


Drage mame, če daste otroku najboljšo sebe in se ne trudite biti perfektne in idealne mame, ampak le dovolj dobre, če čutite otroka v stiskah, ste z njim sočutne in razumevajoče, ste dobre mame.

Ta članek je meni tako človeško in razumljivo napisan, da sem ga morala delit z vami

Glede vrtca in nasploh vzgoje - vsak ima svoj pogled, želje, okolje v katerem živi, vrednote v življenju....in še in še...