hej!
Sam na hitro, ker me tamaledva čist okupirata
!
Najprej naj popravim rojstni datum mojga sineta - rodil se je namreč na prvi spomladanski dan, 20.3.2012. Tudi jaz sem mela krasen porod, res ekspresen. Rezana nisem bila nič, strgana tut ne, tko da sem bila po porodu kot nova
. So se pa začel popadki v ponedeljek zvečer, potem ko sem dala tamalo spat. Mislila sem si, da bo itak nehalo, kot že par dni do takrat. A se je nekak stopnjevalo in gostilo vseskupaj. MOj mi je celo reku, naj grem spat, pa bo nehalo
(mislem, desci
). Je bil še neki zbit in misel na bližajoči se porod se mu je zdela ubitačna
. No, okol 10ih so se popadki zgostili na 5-7 min. Mal sem še hodila po stanovanju in še zmeraj mislila, da se bo umirilo. Ampak se ni. Sm se šla kar stuširat in pol sva jo popokala okol pol polnoči proti Postojni. Tja sva prišla glih ob 00.00. Dal so me na CTG, ki je itak risal redne popadke, pa odprta sm bila kake 4 cm. Pol so me sklisitrali, popadki so se stopnjevali - predihavala sm jih kar na hodniku s še par drugimi bejbami. Pol me je babca poklicala v porodno in me spet prikopila na CTG - a sem jo prosila, če bi lahko malce hodila, ker mi je živa muka ležat prklenjen na postelji. No, mi je ugodila in rekla, da me pride prečikirat čez kake pol ure in pogledat, kolk bom odprta. Uf, šele čez pol ure
. Takoj,ko je zapustila sobo, mi je mali začel ful pritiskat navzdol in sm rekla mojmu naj pozvoni. Babca je brž prtekla in me pogledala odspod,ker sem rekla, da jaz bom rodila (je blo že prvič tko). ZAčudena je rekla, da mam prav in da bi poklicala dohtarja, da bi predrl mehur.. Sem bila za. A glej ga zlomka, z naslednjim popadkom je počil mehur. Babca je bila čist iz sebe, ker ni mela še nič pripravljeno za porajanje otroka. Medtem, ko si je dajala gor kapo in rokavice, je glavica našega fantiča že močno pritiskala na presredek in je bla zunaj z naslednjim popadkom. No, še en popadek in naš fant je bil rojen
. REs je šlo hitro. Še zdravnik, ko me je prišel pozdravt, je rekel, da je takih porodov zlo mal. Rodila sem brez protibolečinskih sredstev in po porodu sem se počutila vseprej kot utrujeno.
NO, druga pesem je sedaj, ko smo doma. Uf, je pestro. Mamo še tamalo doma in je res težko. Ampak, se vsi še mal navajamo na novo življenje. Mož je sicer mal živčen, ker ma kar neki v glav, da mora ene 100 stvari postorit okol bajte, zdej ša ne more, ker ma tolk dela z nami
. Jah, valda, sej je zato na očetovskem dopustu!!!
Me pa še ful hormoni dajejo in cmerim za vsak drek. Pa naj bo zarad veselja al pa žalosti. Npr. ko gledam, moja otročka. me kar zvije, ker si mislim, kok hitr bosta zrasla,...pa, ko me tamala tok milo gleda, ker bi rada k meni v naročje, jaz morm pa bratca previt. Mah, took mi je hudo. ZAto vsako minuto, ko tamau spi, izkoristim čas za njo.
Nič, morm še mal za nazaj prebrat pa kaj pokomentirat. SPoh nimam cajta za rač. AH, se bo že unesl.
Aja, pa čestitke vsem novopečenim staršem!!!!