Uf,
totalno naporen dan ... ampak lep, zaenkrat
Sem šla v "galerijo" - tako se tukaj reče nakupovalnim centrom
. Želela sem kupit plišastega pajka za tamalo. Zadnjič je zvečer gledala neko trapasto risanko "spider" neki, kako povsod leze in nikamor ne pride, ker ga vedno dež spere, na koncu pa še nekdo nanj stopi in ga strančira. No, to zadnje jo je čisto zabilo, je skoraj jokat začela, češ bogi pajek, kako so lahko stopili nanj itd. In sploh ni mogla zaspat. Cela travma. Sem ji obljubila, da ji kupim plišastega pajka in bo lahko pazila nanj - da ga ne bo nihče pohodil! In valda nimajo NIKJER plišastih pajkov. V dveh štacunah so me samo debelo gledali: "pajka iščete? plišastega? ne, tega pa nimamo". Saj razumem, meni so pajki tudi nagravžni, a vseeno. Kaj naj zdaj rečem tamali? Sem pa vsaj dobila lekcijo: nikoli vnaprej ne obljubljaj nečesa, za kar ne veš, ali boš v stanju izpolnit.
Pa vse je strašno drago, folk noro zapravlja. Včasih nisem mogla razumeti, kako lahko ljudje vzemajo KREDITE za to, da kupijo darila. No, zdaj mi je povsem jasno. Kamor koli se obrneš, povsod nekaj "vabi", vse je lepo, dišeče, mamljivo. In ljudje kupujejo take neumnosti .. Gromozanske plastične igrače, ki jih bo otrok enkrat pogled, potem jih bo pa vrgel stran. Grem stavit. Da ne omenjam čičkastih in noro dragih oblekic, sploh za punčke
.
Kaj se mi je zgodilo ... sem nabavila neko oblekco, čisto preprosto, za tamalo (novoletno darilo). In me na blagajni ženska pogleda ter reče: "gospa, tale bo pa še prevelika za vašega dojenčka"
. Saj ne moreš verjet.
Zuza,
uf, krvava zgodba. Dobro, da so te vsaj toliko poštimali, da lahko sploh rojevaš, madonca! Ne morem verjet, da ti med operacijo strgajo maternico. Se zgodi, al kaj.
Kaminek,
super diši tale lazanja
. Ampak mi imamo ta "problem", da ne jemo pšenice (glutena nasploh) in mlečnih stvari (tudi sira ne). Tako da ne vem, kako bi šlo s testom. Mi poveš, iz česa in kako ga narediš? Morda bom probala z brezglutenskimi mokami, ajdovo, kvinojino, proseno.
Jaz sem čisto notri padla v kuhanje. Mmmm. Težim možu, naj povabi kolege v soboto, da bomo lahko malo kuhali in se nažirali
Jada,
po diplomi v Lj sem šla v Krakov na doktorski študij (in takratnega fanta odvlekla s seboj
). Vmes sva se poročila, rodila prvo hčerkico, drugič zanosila, pred mesecem sem pa končno, po šestih letih, še doktorirala. Moram rečt, da je bilo kar fino. Krakov je super mesto, trikrat večje od LJubljane, a še vedno ne metropola, ful barov in knjigarn, vzdušje kar prijetno. Tudi ceneje je kot v Lj.
Moti me edino poljska mentalnost in seveda sistem - zdravstvo, sociala. Nič ne funkcionira, vse privat, povsod neka sovjetska mentalnost. Ful so katoliški, polonocentrični ("mi, Poljaki"), individualisti, egoisti, poleg vsega pa še precej namrgodeni in sitni ljudje. Veliko dajo na simbole in hierarhijo (vsaj v Krakovu, ki je zelo konzervativen). Vsakdanje življenje je dokaj neznosno - v bloku non stop nabijajo muziko, mi smo se zaradi tega že trikrat selili. Pa je še vedno grozno. Če ne prej, gremo od tukaj, ko bo morala tamala v šolo. Ne bo šla čez to poljsko indoktrinacijo, ni šans (je že bolje slovenska, hehe). Edino, kar je res lepo, je jezik
Nič, zdaj pa laufam - jest, kam pa