Preden odgovorim avtorici teme, bom napisala naš primer, ker vidim, da vedno znova na debatah, povezanih z vrtcem prihaja do nekih obsojanj.
Skratka sin je star 22 mesecev, v vrtcu je od septembra. Sama sem brezposelna in, ja, otroka imam v vrtcu ...zakaj? Zato, ker to kar mu nudijo v vrtcu, mu sama ne morem, pa čeprav sem učiteljica. Veliko se ukvarjam z njim, ustvarjava na 100 načinov, bereva, skratka veliko, ni da ni...ampak toliko kot mu je sedaj v 4 mesecih ponudil vrtec...vau!!!
Ampak...kot je tudi Thinkpink napisala...otroci so različni...eni vrtec obožujejo, tako kot jaz obožujem npr. gužvo, spet drugim je vrtec muka, tako kot mojemu dragemu gužva.   Pač če vidiš, da otrok ne uživa, da se zapira vase, poleg tega si še ti cel v "depresiji" zaradi tega, imaš pa možnost kakšnega drugega varstva, ga pač izpiši.


Avtorici teme pa...pri tebi pa bi se jaz pozanimala kaj je zdaj naenkrat narobe, če praviš, da je bilo prej ok. Vsekakor pa je ne bi izpisala v tvojem primeru...ker znajo bit težave potem v šoli, čeprav tudi to ni rečeno.
Vso srečo.

O vrtcu pač nikakor ne morem imeti pozitivnega mnenja - kar se traparij okoli socializacije tiče se mi sploh več ne razpredati. Najboljšo vzgojo, vartvo in nego ima otrok doma.
Ja Liliana prav imaš...nihče nima pravice žaliti nekoga, ki piše spoštljivo , pa čeprav pove svoje mnenje...Tele zgornje vrstice so daleč od spoštljivega, kulturnega in lepega pisanja...In če smo že na tem...stojim za vsako besedo, ker glede socializacije nisem napisala niti ene traparije, kot je omenjeno zgoraj...

Drugače pa nihče ne pravi, da moraš poveličevati delo vzg. od tebe želim le to, da imaš spoštljiv odnos do vseh, ki se trudijo pri svojem delu, pa naj bo to vzg.,učiteljica...mati. Tega ti nimaš....daješ v nič delo vseh zgoraj naštetih skupaj sama s sabo. O vzgoji in njeni pomembnosti pišeš poniževalno in nevredno, kot da je to kar nekaj... Tisti tvoji zaničujoči izrazi...mimogrede,... za zraven...povrhu...prav kažejo na to.Če se resnično trudiš pri vzgoji, maksimalno angažiraš in daš vse od sebe, zlahka ugotoviš, da vzgoja ni kar nekaj, da nič ne nastane kar mimogrede in kar tako za povrh....Če tako delaš potem krepko garaš...pa ni važno kje...ali doma ali v vrtcu....in takrat si ponosen nase brez poveličevanja...če ti nisi...potem se moraš vprašati zakaj ne...

v bistvu sem, vendar brez lastnega poveličevanja......

< Sporočilo je popravil liliana -- 17.1.2012 18:47:27 >

pelin ne vzemi tega za slabo ampak mislim, da si nekatere odgovore vzela preveč osebno. 

_____________________________

Draga pelin, ponovno se javljam, čeprav sem že obupala tukaj. Saj svojega mnenja pa res ne rabim pred nikomer zagovarjati, navsezadnje. Menim, da v mojem mnenju ni bilo nič žaljivega. Ne vem, zakaj si se poistovetila z institucijo vrtca in jemala vse kot napad nase? Sem prepričana, da si dobra vzgojiteljica in ti gre na živce vsesplošno slabo mnenje o vrtcih in vzgojitelji. Moja prva izkušnja z vrtcem je bila slaba (ne da se mi opisovati), druga izkušnja - nov vrtec, nove vzgojiteljice, pa super. Vzgojiteljici se res, ampak res trudita. Vedno vesta vse, o vsem nas obveščata, moj otrok ne joče več v vrtcu,...Kljub vsemu pa sem mnenja, da najde otrok vse to in še več doma. Vsaj do 4. leta. Ravno danes zjuraj sem razmišljala, kako težko mi je otroka zbuditi vsak dan že ob 5.30, ko spi kot angelček....Že to bi lahko prihranila otroku, če bi bil doma. Da ne govorim o vseh boleznih...naš otrok je še vedno (po 2letih vrtca), najmanj 1x na mesec na AB... tudi to bil mu lahko prihranila...

 

 

Ne vem kaj je v tem bednega, če je zame poklic vzgojiteljice kot vsak drug poklic.....vsak poklic ima pač svoje specifičnosti.....in moja pričakovanja od vrtca in vzgojiteljic se pač razlikujejo od tvojih pričakovanj.....zakaj je potem to nespoštljivo.....

Da pa se bove bolje razumele pa še enkrat: sicer pa si sama v enem svojih začetnih postov, na podlagi svojih izkušenj, kje nazadujejo otroci, ki niso v vrtcu  ....in tam ni bilo ravno nobenih priprav na šolo, marveč si celo govorila v ne preveč prijaznem tonu o tistih mamah, ki same vneto pripravljajo doma otroka na šolo, tako da ga učijo brati, pisati in seštevati......ko pa jaz napišem svoja pričakovanja od vrtca, ki ne zajemaju učnih priprav na šolo pa se počutiš užaljena.......

Pelin, najprej hvala, ker se trudiš razumeti tudi drugo stran
Imam pa vseeno nekaj replik, morda obrazložitev (imenuj po svoje)

O tisti eni uri ne bi rada govorila, ker si niti nočem predstavljati, kakšna bolečina mora biti to za starše, da vidijo svojega otroka le eno uro in se morajo s tem kar lepo zadovoljiti, saj vejo, da v nasprotnem primeru položnice ne bojo plačane. (In taka situacija se mi edina zdi opravičljiva. )

Ne poznam veliko mam, ki bi bile cel dan doma in se svojemu otroku ne bi posvetile niti pol ure, tako kot je treba. Saj ti niti otrok tega ne pusti. Tudi če sem čisto zmatrana, bolna, zmozgana in mi ne bi nič bolj pasalo kot nekam se zavleči in se ne ukvarjati z nikomer, tega otroci ne razumejo in ne sprejmejo. Toliko časa provocirajo, dregajo, da odreagiraš. Pa en dan še gre, ampak če pa nekaj dni zapored nisi z otrokom kvalitetno, potem imaš doma tak raztur, da te lahko peljejo samo še v psihiatrično. Resno. Si predstavljaš, kaj bi bilo, če skupine v vrtcu ne bi zaposlila? Kaj bi se zgodilo? No, enako je tudi doma, le da je otrok malo manj, tako da je količina uničenih reči in živcev mogoče malo manjša. Pa ne dosti. Moji otroci so takšni, no, pa mislim, da niso nič posebnega. Da bi vsi odreagirali enako, če ne bi dobili nobene pozornosti.



Nimam slabe vesti, mislim, da delam tisto, kar je prav. Sem pa malo utrujena od nenehnega dokazovanja, da moji otroci niso zato nič slabši. Ma od vsepovsod se najdejo ljudje, ki mislijo, da je njihova vloga in poklicanost, da me prepričajo, naj dam otroke v vrtec. In to potem počnejo na vse mogoče, bolj ali manj žaljive načine. Pa še enkrat poudarjam, starejša otroka sta samostojna, nimata problemov s komuniciranjem, uboganjem navodil. Ok, nista popolna, pa saj nihče ni. In če vidim, da kje kaj manjka, se trudim najti način, kako primanjkljaj popraviti ( za logopedinjo prosim že pol leta, pa pač še nista dovolj stara in se ne da. Starejši hodi k plesnim vajam, ker sama pač nisem motorično zelo nadarjena in je v dveh letih pri njem viden tak napredek, da samo stoj in glej. Tudi mlajši bo šel tja, vendar vidim pri njem predvsem velik talent na ustvarjalnem področju, zato bi mogoče kazalo dati poudarek tja.)   Pri vsem skupaj me je zbodlo to, da je ta tvoj boj enostranski, zgolj v prid vrtca in si v tem boju (verjamem, da nehote) že prišla na območje, kjer pa je bil oma servis v vsem škodljivejši in slabši. Pa tudi ni vedno tako enostransko, ane.  
 Verjemi mi, da zaradi tistega nekaj denarja več, ki ga imam zato, ker otrok nimam v vrtcu, ne bom mogla kupiti jahte ali otoka na Havajih.  No, to sem mislila povedati. Vse skupaj v bistvu bolj zaradi tega, ker si (mogoče iluzorno) želim, da bi opogumila še kakšno mamico, da se odloči in kjubuje današnji miselnosti. Da bo vedela, da ni sama in da še obstajajo ljudje, ki mislijo enako kot ona. Da mogoče lahko dobi še kakšno moralno podporo in ne samo obsojanje, kako posesivna da je in kako otroke zavija v vato, ne spusti od sebe, ne vzgaja v resničnem svetu ampak v rastlinjaku, da prestreže vse udarce tega sveta in se zato njeni otroci ne bodo naučili živeti (in tako dale v tem duhu naprej. Blablabla.).

Hvala vsem za odgovore, zelo so mi pomagali pri odločitvi, tako eni kot tudi drugi.
Naj povem, da je starejša hči imela iste težave, jokala je, ker je morala v vrtec in bila čez cel dan zelo žalostna. Vse to se je spremenilo z dnem, ko je šla v šolo. Odkar je v šoli zelo rada hodi in ni nobenih težav. Zato mislim, da ne drži, da bo v šoli enaka težava. Težava je sedaj, v vrtcu. In prav lepo mi je povedala ena prijateljica. Rekla mi je: "Mar si nora? Plačuješ zato, da tvoj otrok 8 ur trpi in je žalostne!"
Pa še res je. Otroštvo je samo eno. In kot sem rekla, starejša hči ima še sedaj slabe spomine na vrtec. Še po parih letih se včasih spomina neljubih dogodkov. Njej neljubih. Pač, očitno imam občutjive otroke.

Dedek in babica me že nekaj časa pregovarjata, naj dam otroka iz vrtca, jo bosta onadva pazila.
In res je, kot je rekla ena izmed vas, otrok si začne družbo iskati sam. Prav spomnim se, kako je starejša hči izrazila željo po druženju šele v šoli. Prej bi ji zadostovalo domače okolje.
Tamala je vsak dan žalostna in mislim, da bom res storila to, jo izpisala iz vrtca. Tudi jaz nise bila nikoli v vrtcu, pa danes nimam zato nobenih posledic, le lepe spomine na svojo babico, ki me je čuvala. In veliko prijateljic iz osnovne šole.

_____________________________

Strokovnjaki odgovarjajo, vprašanje jim lahko pošljete tudi anonimno.

http://www.ringaraja.net/Ringarajini-strokovnjaki

Samo na kratko da dodam...svoje otroke imava z možem najraje na celem svetu. In onadva naju. Vsaj tako rečeta in pokažeta. Ampak...ampak otroci niso "moji". So samo svoji. Dopuščam jim možnost, da spoznavajo svet, ki ni le domače dvorišče in mamina kikla. Dopuščam jim raziskovanje sveta, spoznavanje ljudi, odnosov, tkanje vezi, ki segajo preko domačega praga. Tudi babice pomagajo. Seveda. Tudi partner pomaga. Seveda. Pa vendar. Se vam res zdi, da je ok, da se otroci merijo samo z odraslimi? S starimi starši? Samo z mamo in očetom? Sorojencem? Da se ne kalijo še v kakšni skupnosti kjer so tudi zanimive stvari? Da mama vedno ne bdi nad njim?
Verjamem, da imamo različne izkušnje z varstvom. Moja je gotovo drugačna od tvoje. Moji otroci niso kot tvoji. Še dva v istem gnezdu si nista podobna. In verjamem, da se mama, ki se odloči ostati doma z otroki, zelo žrtvuje. Jaz se ne bi. Ne bi bila doma. Ne bi varovala svojih otrok. Preveč pomemben se mi zdi "tisti drugi" svet.Preveč pomembna se mi zdi izkušnja, ki jo otrok dobi v "drugem" svetu. Tudi zame je ta izkušnja pomembna. In moja je dobra. Čeprav je bila v štartu slaba. Ljudje smo pač različni. Ni pravila.

Nam vsem pa želim, da bodo otroci oboroženi s pozitivnimi sporočili. Od babic dedkov, vzgojiteljic v vrtcu ali pa od dobrih tet, ki nam omogočajo, da brezskrbno hodimo v službo.

jaz bi izpisala ... :)

Jaz nisem bila v vrtcu in kot vidiš sem totalno asocialna . Pazila me je varuška in nikoli nisem mela problemov navezovat stikov z mulci na igrišču, recimo...
Moji punci sta zdaj doma, ker jima je dojenček prinesel počitnice in sta čisto zacveteli. Pa sta sicer čisto radi v vrtcu (mlajša rajši kot starejša), ampak doma sta pač še rajši. Nikoli nismo imeli nobenih problemov v/z vrtcem, lepo sta se uvedli, lepo sodelujeta, ubogata tam, vzgojitejlice ju imajo rade in obratno. Kljub temu pa je sploh pri Ronji razlika očitna: odkar je doma, je še precej bolj sproščena, non stop se smeje, čisto navita je... Bolj srečna, enostavno. Pa imamo krasen vrtec, kjer se res potrudijo in imajo vzgojiteljice res rade svoje varovance:) Najpomembneje pa je, da odkar nista v vrtcu, nista nič bolni, niti smrkata ne!
Mislim, da gre tu za kombinacijo: občutljivčki vsako bedarijo precej resno vzamejo (doma je lažje vse bedarije razčistit, ker nas je pač manj), pa še čas z mami je vseeno nekaj vreden... Tako da probaj magari prej in jo daj za nekaj časa iz vrtca in eč bo razlika očitna in ne bo problemov z varstvom (da bi recimo babica in dedek ugotovila, da je pretežko), potem jo izpiši.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

jaz bi izpisala....
V enem letu se veliko spremeni in otrok v enem letu dozori in v šoli itak ne bo imela izbire, kar bo tudi vedela. Zdaj pa ima - zakaj ne bi izkoristila individualnega varstva, pa še kakemu otroku prostor v vrtcu naredila - za tiste, ki nimajo babic, pa morajo privat varuške plačevat.

Jaz nikoli nisem bila v vrtcu, pa moji nečaki tudi ne - pa nimajo problemov v šoli.. Otroke pa vozim v vrtec, ker nimam druge možnosti.