28.01.2012, 20:59
1701
Mislim, da bi on poskrbel za zaščito, če bi ona povedala, da ona ne misli...po moje ji je pač zaupal, da bo to ona storila, posebej, če je rekla, da se je naročila pri ginekologu da si uredi zaščito...meni deluje tako, da je pač on mislil, da se je ona že zaščitila ...
Ne vem no...nič ga ne zagovarjam, samo če sta se o tem pogovarjala in ji je on jasno dal vedeti, da ne želi še enega otroka, ona pa je omenila, da bo šla k ginekologu po zaščito, mislim, da je pač predvideval da je ona poskrbela za to...V enem normalnem partnerskem odnosu, v bistvu zaščita naj ne bi bila problem, temveč le stvar dogovora...Pri mojem nisem nikoli dobila občutka, da bi mu bilo težko za to poskrbeti, če je sama nisem imela...Stvar je pač v zaupanju...on ji je po moje zaupal...sedaj pa se verjetno počuti izigranega...izkoriščenega...Tudi če sta do dveh otrok nekoliko težje prišla, še ne pomeni, da bi moral on skakati v zrak od veselja, če je prišlo nenapovedano še do tretjega, ki si ga on ne želi...Po moje se da s pogovorom marsikaj rešiti...morda je on sedaj le tako užaljen in če bi se o zadevi dobro pomenila, si povedala kaj čutita,mogoče on sploh ne bi bil več tako proti...Oprosti, ampak tule mi avtorica deluje kot bager, ki hoče priti do cilja, ne glede na posledice...sicer je svoje dejanje nekako opravičila, vendar so meni ti njeni izgovori bolj tako tako...verjetno je istega mnenja tudi njen partner...po moje bi prej dosegla skupni dogovor, če bi bila bolj iskrena...sama sem pač dobila takšen občutek...seveda pa se lahko tudi motim...
< Sporočilo je popravil pelin -- 28.1.2012 21:01:26 >

. Bila sem presenečena, vesela in obenem v pričakovanju, kaj bo mož rekel, ko bo izvedel. No, lahko rečem, da me je razočaral. Zakaj? Prvi odziv je bil: boš šla pa splav delat
Meni se je kar zameglilo, priznam. Da sva dobila prvega otroka, je trajalo več kot 1 leto s celim kupom preiskav. Potem sem zanosila v drugo, sem imela spontani splav, da sva dobila potem drugega otroka, je trajalo 3 leta in še to s pomočjo IVF postopka. Zdaj, ko je pa uspelo na naraven način, naj grem pa splav delat??? Takoj sem mu povedala, da ta opcija ne pride v poštev in da bom otroka obdržala. Šele danes sem mu bila sposobna razložit svoje razloge, zakaj ne grem delat splava in vidim, da mu še zmeraj ni prav. Ampak jaz sem se odločila, da tega otročka obdržim, pa naj mu je prav ali ne. Če bova preživela 2, bova tudi 3. Imam prav? Kaj bi ve naredile na mojem mestu? Se mu bi podredile?
. Zdaj pa ko se je "zgodil" otrok, pa jokca, da moraš it na splav?
. Edino, kar je pri nama drugač, je to, da sva se o tej možnosti (zanositve) pogovarjala že prej in se oba strinjava, da če bi se kljub zaščiti ali zaradi morebitne neuporabe zaščite (to sicer dvomim, da se bova šla, ampak never say never) zgodilo, da bi zanosila, ne bi šla delat splava. Čeprav je mogoče malo čudno se o tem vnaprej pogovarjat, se mi zdi to boljše - ker oba vesta pri čem sta. Tako da mogoče za 4. se rajši zmenita prej;). 


