Sem šla srfat po širnem netu v iskanju kakega predalčka, kamor bi pasalo naše (ne)spanje. In sem pri dr. Searsu med branjem 31 načinov, kako uspavati dojenca, našla eno silno pametno, a pravzaprav preprosto modrost: ne pričakuj, da bo spanje in uspavanje otroka ves čas enako, bodi prilagodljiv. Amen

Ves čas sem namreč kar malo pod pritiskom, ker mi tašča že od prvega dneva doma pravi, kako sta njena dva otroka bila pošlihtana za spat - da jih je dala v posteljo in je bil mir, tudi če nista zaspala, sta pač tiho gledala v luft. In druga njena dva vnuka da sta tudi že ves čas tako lepo pošlihtana. Sem imela kar kompleks, da nam (meni) pa to ne rata. Sej veste - ko te en gleda tko mal z dvignjeno obrvjo, nič sicer ne reče, ti je pa jasno, da si misli svoje o tebi.

Pa v bistvu... le kako bosta od dneva nič na vojaškem redu za spanje?! Ni šanse že zato, ker sta najina otroka , pa tudi ves čas jima nekaj dogaja - al telesno al pa socialno, razvojno... In sem nehala poslušat tiste modrosti, kako "samo enkrat bo spal pri tebi in ga boš imel v postelji do šole" ali pa "samo enkrat ga boš nosil za uspavanje in boš to delal na veke vekov". Ker pri nas je očitno drugače, vsak večer drugače Kako noč bomo vsak na svojem, kako noč vsi skupaj, kako noč dva v pojstli in dva na kavču... pač glede na "vreme in zvezde"

Danes ponoči je tavečji že spet začel v sanjah burno jokat. Se sploh nisem trudila ga budit, mirit, ker do zdaj itak ni zaleglo nič. Sem ga vzela v naročje, ga probala mal obračat, če bi mu katera poza bolj ustrezala, in ko sem ga obrnila v naročju na letalca (z bušijem navzdol), je v manj kot minuti nehal brcat in praskat in celo zaspal. Tisto zares zaspal, so mu udi kar dol obviseli, nič trzanja in miganja. Spal je do 3h, ko je samo pojedel flaško mleka in spal dalje do 7h. Prvič po kar nekaj dneh nočnega norenja. Bomo vidli, če bo nocoj spet zaleglo. Ampak očitno, ker se ni fejst razvnel, je tudi bolj mirno spal naprej. Kar pomeni, da sem tudi jaz spet eno noč malo več spala

trnjulčica, hvala za mail, mam odgovor v draftih že od prejšnjega tedna, ma mi ne rata dokončat. Tisto knjigo od ministrstva za zdravje znam po mojem že na pamet, tolikokrat sem jo v teh mesecih prežulila. Ma k sem vedno nesamozavestna in na koncu poslušam druge - npr. to o gresu na kravjem mleku.

Aja, včeraj sem kar oba peljala k naši P, tamanjšega, da je počekirala ušesa, tavečjega pa, da je videla njegove bojne rane po pleši. Uho ni več rdeče, je pa viroza v polnem razcvetu. Sem jo malo pobarala, ker so mi moje prijateljice s Primorske razlagale o nekih kapljicah za dvig odpornosti, ki da jih na beli recept hodijo iskat v Italijo. Kapljic sicer naša P ne pozna, sva pa prišle do tega, da se pri nas dobi nekaj podobnega v prašnati obliki (Bronhomunal) in bomo probali narest trimesečno kuro. Sej vem, da vsaka viroza, ki jo prebolita, krepi in uči njun imunski sistem, ampak pet viroz v štirih mesecih, pa še eno vnetje ušes za na vrh je vseeno veliko. Če bi nam to prihranilo vsaj kako okužbo, bom čisto vesela.

Cilla, "the only constant thing about babies is that they are constantly changing!" Meni to ni bil problem, ker nisem mela neke hude predstave, kako bi moralo vse tipitopi potekat. V bistvu sem mislila, da se ti življenje konča in bila poz. presenečena, da ni čisto tako grozno:D.

Kar se pa "pametnjakovičev" tiče - nauči se jih preslišat - prej ko to znaš, lažje ti je. Resno. Kaj ti mar, kako so oni superduper uspavali svoje dete. Meni tudi pravijo, kako njihovi otroci spijo po 16 ur - moji pa vsi skup ne toliko . Otroci so različni. če pri vseh uporabljaš isto metodo, boš enega prizadela, drugi te pa šlivil ne bo. Ne palijo iste stvari, ne rabijo istih stvari, nimaš kaj dosti za falit, če jim daš to, kar ti čutiš, da rabijo. Eni zaspijo, ko jih postaviš v posteljico - baje, ne vem, ne poznam takih. Moji ne, Svitu se je to po moje ene 3x posrečilo v 8ih mesecih, malidve šele zdaj sami zaspita (s pravlijco in crkljanjem prej). Pa kaj potem. Rezultate bomo lahko ocenjevali šele kasneje, ko bojo mogoče pa tvoji otroci bolj ziher vase ali pa ti bojo več zaupali ali ne delali kakih hudih neumnosti. Zato se res ne sekiraj preveč za to, kako so drugi ne vem kaj vse zrihtali. TI maš pa itak še dvojčke in ti nima kdo kaj pametovat, saj jih večina ni imela;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja, tenks

Temu se lahko samo nasmehnem.

Veš, ni je mame, ki je usmerjena vase in v svojega , in se ravna v skladu s svojimi občutji, ki ne bi tega doživljala. Pri drugem je tega nekoliko manj, ker nekateri vtikljivci obupajo. Nekateri bodo pa takšni tudi pri petem otročičku. Stvar karakterja.

Jaz (po moje ) sploh nisem nek ekstrem, pa sem nekaterim čudna. Kaj češ, tudi oni so meni čudni. Prim: da so svoje otroke do starosti treh ali celo šole, prav oddali babicam in dedkom. A se v to ne vtikujem... So bli pač takšni časi, da so bile tašče, mame glavne. A zdaj nismo več v 70 ih. In res ne rabim ubogati vsakega nasveta. Le tiste, ki se mi zdijo, da mi bodo pri mojih prišle prav.

A ti resno, da tisto znaš na pamet? Ma jaz sem jo do sedaj 3 x pogledala in še to le zadevo ki me je zanimala. Skratka, sprosti se. Naredi kot se ti zdi, da bo pri tvojih najboljše zanju. Če imasta neko takšno reakcijo, pač premakni uvajanje le tega in radovednežem razloži, da sta 2 mes mlajša od prave starosti in ti je zdravnik svetoval kasnejše uvajanje. Kdaj se moraš pri vtikljivcih tudi kaj namislit. Pa čeprav bi bilo pri tvojih čisto upravičeno.
Jaz sem za mojo preverila (v strokovnih člankih) in ima 70 % možnost, da kaj faše. Ker imam oba strša in bratca, z bodisi astmo, bodisi alergijo, atopijo. In mislim, da je ne bo konec, če bo skuto dobila tik pred vrtcem, v 11 mes, namesto v 8. Zakaj bi tvegala.

Moja je zamenjala že toliko načinov uspavanja, da bo kmalu konec prstov na rokah. S tem sem ti povedala vse.[sm

< Sporočilo je popravil trnuljčica -- 26.9.2012 15:00:18 >

Jap, pri vsakem naslednjem je lažje: pri tretjem lahko večini že rečeš: čaki, koliko otrok ste meli vi? Aha, 2... No, jaz mam pa 3, torej verjetno vsaj toliko izkušenj;). Pa ti niti rečt ni treba, ker že sami vejo .

POznam babico, ki bi bila presrečna, če bi ji eno oddala:D. Ampak se nisem tako matrala zanje, da jih bom komu oddajala, ampak ker sem si sama želela met otroke.

cilla, meni so govorili, da je kasneje otroka fuuuuul težje odstavit, da če ga ti ne, potem se sam sploh ne odstavi ! pa to seveda ni res, obe sta se sami odstavili (princip ne ponujaj, ne odvzemaj, če res želi), brez joka, brez mojega živciranja. Jaz bi si sicer želela malo prej, ampak ne za ceno tega, da jima je hudo. Skratka: ljudje kar nekaj lapajo, čeprav nimajo pojma.
Punci sta obe pri nama spali, pa obe spita že dolgo v svojih posteljah. Ja, pride še kdaj katera, če je kaka kriza, v glavnem Ronja, ampak že dolgo ne. Ne vsega verjet, ljudje so pametni, ker "oni so pa gor spravili 2 otroka", to, kako se je pa ta otrok pri tem počutil, pa noben ne vpraša;).

Nama je tašča toliko časa težila, da mora Ronja probat njeno pito (sva rekla, da še ne sme ne jajca, ne moke, da ne - potem pa da saj samo filo, ko so samo jabolka, to pa sme), da sva popustila, čeprav še ni zmogla jest koščkov (ona ful dolgo ni mogla jest koščkov) - in je tamal potem bruhala v loku ko vidra. Čisto brezveze. Ja, vem, frodica bi mi rekla, da tamale ne bo od tega konec. Ampak res ne vem, zakaj bi se pa moral otrok matrat pa bruhat zaradi ene babicine kaprice. Brezveze. Me zanima, če bi bilo odraslim ok, da bi jim dali nekaj, po čemer bi bruhali, če bi bilo to tudi taka izi pizi forica... (pa ne alko, nekaj, kar jim ne bi bilo všeč).
Zdaj je veliko lažje, ker si ne pustiva več srat po glavi, oni to vejo in niti ne probavajo:). Je pa problem, ker si moraš ta status dobesedno izborit. Sem rekla, da si bom napisala en dnevnik, česa vsega ne smem počet, ko bom babica:D.

Če ti je pa kje zelo neprijetno, pa je najboljše zdravilo distanca, enim samo to pomaga, na žalost. Če prideš iz obiskov bolj zmatrana, kot si šla tja, potem pojdi samo, kadar si res pripravljena na to in vedi, da se ne boš spočila. Ker vsaj meni je bilo to veliko bolj naporno kot sam otrok;). Tega ti pa res nihče ne pove;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Spanje "vmes" - jaz sem do šole spala pri starših v zakonski postelji in sesala palec. Mislim, da mi zaradi tega nič ne fali. Tašča je stroga nasprotnica spanja otrok v zakonski postelji, je pa MM sestra ponoči norela do 4. leta. Morda pa ne bi, če bi jo enostavno spokala pod svojo odejo. Naš pobič se je začel seliti k nama že kmalu po prihodu iz porodnišnice in res ne vidim problema v tem, da potolažim njegovo stisko s svojo bližino. Je pa res, da z veseljem opazujem njegovo spečo kosmato glavico, pogled na v spanju smejočega otročka je pa itak nekaj najlepšega :)

Nasveti - meni je za večino nasvetov, ki sem jih upoštevala kljub svojim pomislekom, zdaj žal. Ne, tašče in mame nimajo pojma o čisto vsem in če jim je uspelo spraviti gor svoje otroke, to še ne pomeni, da so bile pri tem res dobre. Verjetno so bili predvsem otroci zadosti trpežni

Hvala vsem za čestitke. Tiste, ki ste firbčne in vas zanimajo slike, se mi javite na ZS, pa se bomo tam pomenile.

Čestitke tudi z moje strani. Ja mene zanimajo slikice Sploh kako je potem obleka izpadla.

Pozdravljene mamice Januarčkov.

Tudi sama sem mamica mojega zaklada, ki se je rodil 16.1.2012 (2 dni pred rokom).
ime mu je Žiga, velik pa je bil 52 cm in težek 3900 g.
Ob rojstvu je imel uroinfekt, zaradi česar sva bila v bolnici 14 dni.

Poleg njega imam še dva večja sina (Luka-4,5 let in Jure-2,5 let).

Nažalost nisem nikoli uspela priti na forum in kaj napisat in tudi ne prebrat. Se bom potrudila, da vas bom redno brala.

Sedaj imam vse tri doma. Sta bila ta večja čez poletje doma, potem pa sta hodila 14 dni v vrtec, potem pa so nas klicali iz UKC LJ, ker je imel ta večji luknjico v srčku in je šel v četrtek na operacijo. Sedaj se pa doma crtljamo in upamo, da ne bomo zboleli:)

Žiga je velik frajer. Večino časa je tapravi dobrovoljček, ki je najbolj srečen, če lahko opazuje svoja velika brata. Zelo veliko ju posnema in igrače, ki bi bile za njega primerne skoraj niso zanimive. Samo traktorji, gasilski avti, lego kocke,............................
Pri sedmih mesecih je bil v posvetovalnici in je bil velik 74 cm in težek 9960 g.

Plazi se že dober mesec, tudi po stopnicah že gre počasi, vstane in stoji ob opori in se malo prestopa ali pa tiši pred sabo otroški stolček in počasi hodi za njim.

Je vse, najrajši meso :)

Zobka ima 2, tretji pa mu ravno ven leze, zaradi česa so tudi noči temu primerne. danes je po dolgem času samo 3 jedel ponoči. Predvčerajšnjim paje bedel več kot 3 ure. In malo po 4.30 je zaspal, se je pa začel ta srednji zbujat, ker je nekaj sanjal, da je jokal in sem ga komi umirila. No, mal čez 6 so bili pa vsi trije pokonci.
Še sreča, da imajo toliko energije, da se potem še na mene prenese :)

Tako, toliko na hitro, sedaj pa še pospravljat in likat, potem pa spat:)

Ursi2 : Ooo, ti pa si blažena med fanti. Pa lepo razliko med njimi imaš. To da rabiš za tri fante veliko energije, ti pa čisto verjamem. Jaz sem v mlajših letih zaradi tega želela dve punci. Vsega pač ni moč udejanjiti. Pa je čisto ok tako. Pač, več akcije.
Želim hitro okrevanje tastarejšemu.

Ronja: pri nas so eni stari starši, zares mislili, da to kar so prejeli ,pomoči, od svojih staršev morajo vrniti svojim otrokom. Torej imeti vnuka pri sebi (24 ur /7). Mogoče oni menijo, da morajo. Samo ne meni.

hehe, verjamem, da če dejansko "nisi mel" svojih otrok (beri: da si jih dal babici ali jih nisi imel toliko, kot bi si jih želel, itd...), potem si želiš met pa vnuke... Ampak za te njihove odločitve nismo mi krivi... In ne mislim delat potem sama napake zato, ker bi bilo pa to njim všeč;). No, saj zdaj nimamo več nobenih, ampak res nobenih problemov Ni pa to glih samo od sebe prišlo .

Kar se "nasvetov" tiče - meni je kapnilo ob tem, ko so mi vsi pametovali, kako se ne sme dolgo dojit, kako se pol ne bojo odstavili: čisto nihče, ki mi je to pametoval ni mel take izkušnje, nobene niso res poznali, ki bi mela take probleme odstavit kasneje, vsi so pa vedeli, da to ni dobro, pa da so problemi, pa vsi so slišali, da obstajajo rpimeri, ko je bil ful problem. To verjamem, da obstaja tudi kak tak;). Ampak vse, ki pa dejansko so dalj časa dojile, so mi pa rekle, da ni bilo problemov z odstavljanjem... Zato pravim, da so ljudje dostikrat pametni kar tako na pamet.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ja, stvari je treba doreč že pri prvem. Najprej pri sebi, seveda.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

žIVJO!

jA, KAJ NAJ REČEM, doma imam svoje 4 mušketirje. Morem rečt, da res uživam in mi je všeč, da je tako in nekak imam občutek, da ko bomo čakali 4-tega, da bo tudi fant. Ampak to še ne bo tako hitro :)

jA, razlika je okrog 2 let in mi je super. Na trenutke res mal naporno, ampak ne bi imela drugače. Zdej, ko sta bila čez poletje doma, sta se že proti koncu celo malo zaigrala brez kakega pričkanja in sem uspela celo kako kavo spit :))))

Sej drgač so pridni, lahko zelo veliko nardim zraven in z njimi. Tudi Žiga je priden, čeprav pravi kozorogec. Imamo eno rožo (Benjamina, ki je večji od naju) in pri ta prvih dveh ni bilo problema, sma enkrat rekla NE in je bilo ok. Pri Žiganu pa je to druga pesem, samo danes sem najmanj 5x pometala, ker jo je prevrnil. Čeprav ve, da ne sme, gleda in čaka, da ga nobeden ne vidi in se hiter stegne in igra z njim ali ga celo prevrne na sebe. Pa se ne sekira, sam igra se naprej:)
Drgač smo pa danes čist osvojili stopnice navzgor, tako da bo treba počasi vadit tudi navzdol. Spimo pri nas čist odvisno.
Ko sta bila ta večja doma in so šli popoldan počivat je imel ponavadi eno kratko rundo od 10 min-30 min in potem okoli 13.30-14.00 je zaspal še za kako uro ali dve. Tako da so šli lepo skupaj počivat.
Zdej ko sta bila pa malo v vrtcu je pa več spal dopoldan pa popoldan sam kako kratko rundo.

Ponoči pa je spet različno. Včasih se zbudi 2x in jema, včasih pa tud po 5x ali 6x. Ampak itak vstajam, ker tavečja greta lulat ali sta žejna ali ju morem pokrit,....

Drgač pa se imamo fajn, zdej se trenutno crtlamo v hiši, ker je bil ta večji operiran na srčku in imamo jutri kontrolo. Upam, da bomo lahko šli potem malo ven na zrak. Ker pa ta večji ne sme ven, tudi ta srednji noče it in tako smo kar not. Za Žigana mi je pa tudi čist pasalo, ker je bil kr precej nahoden in je fejst jokal ponoči, tako da me je bilo strah, da so ušeska kriva in sem bila predvčerajšnjim pri zdravniku, ker sem peljala tudi ta srednjega na kontrolo in je rekla, da je ok, pa mu je dala za vsak slučaj pregledat še vodo zaradi uroinfekta, pa je na srečo bilo vse ok. No, sej potem sem pa včeri videla, da je tretji zobek ven prilezel in da je najbrž zaradi tega tako slabo spal.

No, kar se tiče spanja zraven v postelji ali svoji postelji se meni res zdi, da je to stvar vsakega para posebej.
Pri nas sva se z mojim že na začetku odločila, da bo spal v svoji sobi, ker imava bolj malo spalnico in nama ne bi šlo not postelja, mara, kinderpet,...
Poleg tega ima moj precej rahel spAnec, po drugi strani pa je precej siten, če ni naspan. Jaz pa nisem zato, da bi spal z nama v postelji, ker me je strah,in tako mi je vseeno, če morem vstat, da grem v sosednjo sobo.
MI JE pa prav fajn, ko slišim zjutri,ko pritečeta ta velčja v najino posteljo in se pocrtlamo. Žigana pa še potem zraven prinesem in se stiskamo.

Kar se pa tašč in tega tiče, pa rajši ne bom. Živimo skupaj, sicer ločena gospodinjstva, ampak si zelo velikokrat želim, da bi bili na svojem. Ampak, kaj moreš. Je že velikoo bolje kot je bilo pri prvem. Manj se vmešavata, manj pametujeta, mene manj gane oz tudi nisem več tako občutljiva. Ampak zna pa tašča še vedno udarit tam ko najbolj boli in spusti kako tako, da bi jo najrajši zgrizla.
Pa bo že boljš,kaj moreš

Takole, grem še prat pa mal k možeku :)

Ursi2 ti imaš pa podobno stare otroke kot jaz in tudi 3 fantke. Mam jaz tud tri fantke in so točno 2 leti in 2 meseca ter par dni narazen. Pestro. Tudi jaz imam občutek, da če bo kdaj še četrti bo tudi fant ali pa tudi ne. Nikoli se ne ve.

Glede nasvetov bom pa kr tiho. Sem se namreč sama sebe zalotila, da tako rada talam nasvete. (tuki bi rabla nasmeška, ki zardeva). Sploh kadar kdo kaj tko dela, da mi ni všeč. Ma vglavnem sem se naučila v jezik grist. Vsak ma svoje otroke in naj jih vzgaja po svoje. Zdaj dam nasvet samo, če me kdo kaj vpraša al pa če se mi kaka stvar zdi drastično narobe. Zelo sem sitna, ko gre za zapenjanje otroka v avtu, vožnjo v nasprotno smer....
Glede nasvetov tašč in mam pa nimam problemov. Moja mami je ok, tašče pa na žalost nimam.

< Sporočilo je popravil slonček1 -- 28.9.2012 11:27:42 >

kokosh cestitke za poroko!

uspvanje jap, pri tretjem ti pa res nehajo tezit. jim zapre kljun ze samo stevilka . no, jaz imam tri in sploh ne mislim, da sem nek ekspert za uspavanje. prvi ni spal skoraj nic. je bil pri nama v postelji do 20 meseca. drugi je spal ko ura in pri 3,5 se vedno spi po 2 uri in vec vsako popolde. ko je zaspan sam rece spat grem in te prosi, da gremo domov, ce smo kje. ko je spal kot dojencek pri nama se je obracal in nekaj vekal, dokler ga nisem odlozila v posteljico. tam je spal pac bolje. zdaj kdaj pride k nama, ampak obvezno potrebuje svoj vzglavnik recimo. pride pa samo, ce ga je kaj strah ali pa zjutraj se pocartat. ta tretja pa spi tudi v svoji posteljici. redko zaspi kje drugje, recimo v vozicku. zaspi pa tako, da jo odlozim in odidem in se sama uspava. pri nama noce spat, ceprav je bil to moj namen, sem hotela da spi pri nama. zdaj pa bodi pameten? skratka hocem povedati, da so otroci razlicni. povsem. ne si pustit dobrohotno svetovat od drugih mamic in babic.

ursi2 dobrodosla. pa sloncek ne vem, ce sem te ze pozdravila. pa ce je se katera se pridruzila. zdaj nas je pa ze kar nekaj s tremi otroci tukaj.
ursi2 moja puncka je pa 2 dni mlajsa od tvojega ziga, pa bi tvoj opis lahko povsem veljal zanjo. predvsem je vzljubila stopnice zadnje dni.

Multi mame, carice ste

Pod tole se pa tudi jaz podpišem!
Imamo eno nespeče dete in že smo obupali, da bomo kdaj imeli še eno, kar je bila pred tem najina želja... Ampak jaz itak vem, da je pri nama sedaj prezgodaj za take debate
Cilla - tebi pa tudi vse čestitke za vso "koordinacijo" z dvojčkama.. ne znam si predstavljat, kako tole speljete

Nasveti - tako kot je napisala Kokosh, meni je tudi sedaj žal, da sem v prvih mesecih tako poslušala nasvete drugih in nasvete v nekaterih knjigah... Najboljše se je ravnati po svojem občutku, samo kaj, ko nas je kdaj strah, da le-ta ni pravi in da bomo otroka razvadli, pa da se bo navadil tega in onega,... skratka bla bla bla.. Več bi se morale ravnati po svojem občutku in ne tako, kot pričakujejo drugi. Mogoče bo kdaj prilika in bom pri nasldnjem ravala drugače.

Kokosh - čestitke za poroko! Lepo je brat, da je uspela in da ste se imeli fino! Pa sožalje za kužeka...

Ursi2 in slonček1 - dobrodošli!

Pozdrav

cilla - a si prejela mail o GH?

Lp

Mistica, sem. Hvala

Super! Malenkost

Lp

Res je, pusti si čas. Nisem ziher, če bi vsaka na mojem mestu imela še drugega otroka. A sem ravno zadnjič rekla, da hb da sem še enega imela, ker bi sicer celo življenje mislila, da sem jaz kaj narobe delala, ter da je vsaka porodniška takšna, da dobesedno odkljukavaš dneve, mesece... Ok, pri nas je to trajalo še dolgo po porodniški... A potem mi je bilo 80 % lažje, ker vsaj 8 ur nisem bila v ciklu joka ali uspavanja. In mi ni žal, da si nisem podaljšala porodniške, čeprav bi bil mali upravičen do tega.


Je pa res, to vidim, ko grem kakšnemu na obisk, kot pred kratkim, da včasih mamice mislijo da imajo ,zahtevnega, ,živega ali nespečega, pa potem pri drugem ugotovijo, da je bil prvi čisto , normalen, ali celo speč. To ni letelo nate .

trnuljčica - ne skrbi, razumem in se zavedam, da "prvorodke" itak ne vemo, kaj pomeni "zahteven" otrok ali "koliko je otrok "normalno" živahen" Seveda mi je fajn prebrat recimo tvojo zgodbo, ko vem, da ste zaradi alergije dali skozi veliko hujše ne-spanje in jok. In vedno bolj spoznavam, da so itak zelo zelo različni, obenem pa tudi, da smo starši zelo različni in različno dojmamo recimo težave z nespečnostjo. Meni ni problem vstat, če se mala zbudi, pa takoj zaspi nazaj, recimo z malo božanja, a zdela me, da se zbudi, potem pa uro ali dve noče zaspat nazaj... to me čiz predrami, ne morem zaspat nazaj, ... Poleg tega pa se mi zdi zelo ključna vloga partnerja. Mojga ne-spečnost zdela še 10x bolj kot mene in posledično sva oba kt dve cunji.. Eni moški lažje to prenašajo ali nekako "odklopijo" ali pa recimo nekateri rabite kot vidim, veliko manj spanja "v kosu" kot midva.

Kako vaši moški prenašajo očetovstvo in te težave s spanjem ter kako to vpliva na vaš odnos, če lahko vprašam?

Lp

Lubi je že navajen vsega hudega in se je navadil tudi manj spat, pa že prej ni bil zaspane. Kar se odnosa tiče, pri 3jem ni več nekih takih presenečenj, ker vse te stvari bolj ali manj že predebatiraš prej .
Je pa tako, da navadno fantje rabijo en mičken dalj časa, da ugotovijo, da se je treba otroku ful prilagajat in da to ni ne mamina, ne otrokova kaprica, ampak pravica;). Vsi normalni pa to prej ali slej ugotovijo.

Po mojih izkušnjah je precej pomembno to, da oče ve, da si je sam v resnici želel otroka - ker potem se ne počutijo tako zelo kot da se žrtvujejo. Sva mela en low, ko se je tadruga rodila, ker si ni pustil vzet hobije, jaz pa še jest nisem mela časa:D. In ko sem mu to točno tako povedala, mu kje kliknilo: da saj si je tudi on želel še enega otroka - pa je rekel, da saj je res... In potem je bilo ok:). Pri taprvi nisva mela teh problemov, sva oba komaj živela , sva imela pa druge (z obveznostjo obiskov;). Pri tretjem je pa vse že zmenjeno in ni problemov, če ti je to kaj v uteho:)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Res je. Midva oba kar dobro prenašava nespečnost in sama sem se spanja v kosu čisto odvadila - če imam 4 ure v kosu, se mi zdi, da že 2 dni skup spim . Ker enostavno že 6 let ne spim v kosu... (že ko sem bila noseča z Ronjo sem ponoči hodila na wc - lulat in bruhat ali sem se zbujala od slabosti in nisem mogla zaspat nazaj, itd...)
Imam pa podobne težave: če moram dalj časa bit budna, potem ne morem zaspat nazaj.

Mistica, probajta spat v izmenah! Recimo, če ti ponoči vstajaš, naj te on pusti spat in zjutraj odnese malega stran, ko pa gre dete spat, pa naj on zalegne zraven njega. Tako midva delava - seveda čez vikend, kadar se le da. Če sta fejst neprespana, lahko to naredita tudi zvečer - glih vsak večer ni fajn, da se vidva ne odtujita, za čez kake bolj naporne faze pripeljat, je pa čisto ok. Upam, da ti bo kaj pomagalo...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/