Nas je 5, eden še ne je goste hrane (jem pa zato jaz za dva ) in se mi zdi, da je vedno težje prit s 300 € skozi. Včasih sva komot prišla s toliko čez, zdaj pa je to vedno težje, se mi zdi, da je bolj pri 350, čeprav zdaj dobimo veliko zelenjave od njegovih, pa dostikrat še mleko in jajca. Res je, da na piko kupujeva praktično vse (nisva glih šoping frika in redko greva v trgovino), tudi kaka darila ipd... ampak vseeno, zadnje čase nisva nič kaj zapravljala za prčkarije, večinoma smo kupovali res samo dokaj osnovno hrano, pa je bilo takoj 100€...

Dalo bi se tudi z manj, seveda - npr. ne bi kupovala svojih kavinih in višnjevih jogurtov, ampak bi pač delala jogurt iz mleka (kar ga itak kdaj naredim, samo pač ne ves čas, so mi všeč kupljeni, različnih okusov, itd...) Skratka samo osnovna živila - v smislu liter mleka ne pa sadni jogurt, navadni ovseni kosmiči, ne pa corn flackes, ne bi kupovala kokosovega mleka, itd... Preživeli bi, lačna zato ne bi bila, ni pa to ravno življenje, kakršnega bi si želela - da moram dobesedno na vsak jogurt pazit... (bi bilo pa to verjetno zdravo življenje;).

Sicer se mi pa zdi, da nimava več prav veliko rezerve, kar se načina življenja tiče - za hobije zadnje čase res ne zapraviva skoraj nič (imam še jaz dve reviji - ena je 40€ letno, druga ne vem točno, malo manj, se mi zdi, nisem ziher in lubi dve članarini v klubih (ne kake fensi zadeve, biološke;), tak da manj zapravi kot jaz), oblek in obutve skoraj ne kupujeva (zdaj so dobili oni trije vsak ene superge, prej pa že dolgo ni bilo nič, jaz skoraj vse dobim od punc, ki jim ni več všeč ali pa ni več njihova številka, ravno včeraj sem dobila ene kavbojke), kozmetike ne uporabljava, pralni prašek in prašek za pomivalni stroj delam sama, junku sva se tudi bolj-kot-ne odpovedala (itak ni zdrav, lubi je neki nečimrn, da se noče zredit, jaz pa tega sama brez družbe itak ne jem), sladkarije pečem doma, kruh tudi, mleko in jajca dobimo, meso jemo res zeloooo redko, nekaj ga pa tudi dobimo - recimo letos smo ga kupili 1x, pa še to zaradi dedija;)... Kak mango kdaj si privoščimo, trenutno imamo doma avokado, pa včasih kako čokolado, ampak večinoma tega niti ne kupujemo kaj dosti (pojemo pa kar dobimo, seveda;). Alkohola in cigaret nisva itak nikoli kupovala, kave tudi ne (razen za darila in da imaš komu ponudit, ko pride na obisk:). Tudi pijač (sokov ipd) na splošno ne kupujemo.
Zato me je zadnje čase malo stiskalo, kako bo tole zgledalo čez čas, ko bom iskala službo itd... Saj zdaj prideva lepo skozi, da lahko še kaj prišparava in se vsi čudijo, kako (imava cca 1400 € prihodkov oba skup, nas je pa 5), ampak imamo en avto, ker se vozim z biciklom (5km do službe), pa nimava najemnime in kredita (še). Ampak slednji nama ne uide, če se hočemo selit in zato me je bilo zadnje čase kar malo strah, ker nisem imela prave ideje, kje bi še lahko prihranili (razen teh malih luksuzov, ki sem jih gor navedla - samo to bi bilo recimo 300€ letno vse skup, niti za en obrok kredita...), ker vem da dodaten zaslužek še en čas ne bo glih mogoč... Zaenkrat nimam občutka, da bi šparala pri hrani, res pa je, da ne kupujeva junka in sladkarij in mesa, pa kruh in jajca tudi bolj redko (jajca dobimo, kruh spečem). Bi si namreč želela, da bi lahko kljub kreditu otrokom nudila raznorazne dejavnosti (kar si bojo pač želeli - trenutno je to vrtec na kmetiji (in sem vesela, da lahko gre), mogoče bojo še kake plesne, v oš se pa tega verjetno več nabere - mislim, če maš več otrok...), pa da seveda lahko jejo tudi jogurte v malih pakiranjih, ipd, da dobijo izbrana darila za rd, če si kaj kupljenega želijo itd...

Zadnjič sem lubiju zaupala svoje strahove in da mi ni jasno, kako bo šlo skozi, če bo tole preveč zapravljivo pri tem, da sva ipak oba izobražena, zaposlena, itd... On pravi, da naj se ne sekiram, ker če bi se zgodilo, da bi najin "ko fajrcajg zapravljiv" način življenja bil pretiran, potem bo to še najmanjši problem, ker bo potem razsulo sistema in bo večji problem kriminal (s tem me ni glih potolažil)... Ampak oba upava, da bo v par letih situacija boljša in bo šlo spet vse na gor in ne bo ne kriminala ne krize. Mene sama trenutna situacija nikoli ne skrbi tako zelo, če vidim, da gre trend na gor - če zdaj ne morem nudit otrokom vsega, ajde, saj so še mali, pa jim več pomenijo bedarije, ki ne stanejo kaj dosti (vsega itak nikoli ne moreš, ampak pač to, kar bi jim rad)... Ampak kasneje se mi zdi pa večji problem, takrat si zapičijo točno eno točno tako stvar in ne moreš nekaj zimprovizirat predivdevam... No, do takrat bom pa že našla kako službo, če tu ne bo nič naprej, a ne?;) Bit če bolje, neko viče...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/