Kaj jaz to berem, upam, da boste res vse pluske nalulale. Že dolgo ni bilo "nosečniškega intervala" - zadnje čase je statistika porazna in čas je, da se vse obrne na POZITIVOOOO! Držim pesti za vsako posebej, resnično upam, da bo seznamček ROZA. Mi smo zdaj mimo O, ampak smo vedno pridni prej, v času in po pa nekod želja zamre - iz obeh strani. No morem vam povedat, da vas vse tukaj lepo tolažim, ker sem sama te krize že prešla (I hope) imam pa doma enega zelo žalostnega moškega.
To me najbolj ubija, ko vidim, da se sekira. Star je namreč 30 let in se ne more potolažiti, ker je mislil, da bo pred 30. letom imel otroka. Če bi šlo vse po planu, zdajle ne bi pisala tukaj, amapak bi se verjetno ukvarjala z najinim otročkom. Ker pa nama očitno še ni bilo namenjeno je pač tako kot je. Prvi dve leti sem imela jaz krize, zdaj jih ima pa on in bolj kot mu razlagam, da je še mlad in da bo vse ob pravem času, težje ga je prepričati. Sem mu povedala, da lahko samo on vpliva na svoje počutje in razpoloženje in nihče drug, ampak se vrti v začaranem krogu in se mi zdi, da je postal rahlo depresiven, kar pa ni dobro za plavalčke. Naj še povem, da je sicer zelo kreativen tip človeka, ampak ta kreativa je zdaj nekam zbežala in se skrila, ker si ne dopušča živet.
Pravi, da nima volje hodit na šiht, nogomet ali kaj delat po hiši. V ponedeljek in torek je šel v službo, po službi pa pred TV in je bilo to to. Včeraj zjutraj je izbruhnil jok že na vse zgodaj, potem sva odšla na daljši sprehod in popoldan se je malo zamotil z popravljanjem ene ograje. Danes bomo videli, kako bo.
Morala sem malo potožiti. Me zanima, če ima katera podobne izkušnje, kako ste svojga partnerja potolažile?
Za vsak odgovor vam bom ful hvaležna!