Živjo,

moj sinček je star 2 meseca in odkar se je rodil še ni spal več kot 3 ure v kosu. Bedim cele noči..doji se vsaki 2 uri, odložit ga ne smem, ker začne takoj jokat. Zaradi refluksa ga moram kupčkat vsaj eno uro po dojenju in ker sem čist izčrpana, medtem zaspim takole sede z njim na meni in čez kakšno uro ga moram že spet priklopit...ful rad joškari, ima neverjeten apetit. tudi čez dan je ves čas v naročju.. ne maram da joka in ne verjamem, da je doječek lahko "razvajen", me pač rabi in kadar joka, ga ne bom pustia na cedilu (za vse tiste, ki bi mi rade svetovale naj ga pustim jokat). Torej vem, da neke čudežne rešitve, ki bi me rešila deprivacije spanja ni, no oz. je-reče se ji čas... ampak.. s katerokoli mamico se pogovarjam in vprašam ali ponoči spijo, se pohvalijo kako je njihov dojenček priden..zadnjič mi je mamica 2mesečnega dojenčka povedala, kako gre spat ob desetih in se podoji naslednič zjutraj ob pol osmih...in pol si mislim "kaj samo jst vem, da imam dojenčka, drugi pa lepo živijo, kot da ga nimajo?" pa to niti ni prvič; tudi starejša hčerka je bila težaven dojenček. In zakaj vam pišem, vas najbrž zanima...rada bi da malo pojamrate, da vem, da nisem edina, ki vsako jutro po urah in urah dojenja, kupčkanja in tisočih zapetih uspavank dočakam sončni vzhod.

škorpijončica definitivno nisi edina.Pri nas je to obdobje že mimo HB ker več nimao dojenčka, ampak kaj je prespana noč pa do tretjega leta nisem vedela. Ker sem tudi samam mnenja da tako majhen otrok ne manipulira in paač rabi bližino (ponavadi mamino) sem bedela. Z razliko da se je zbujal na maksimalno dve uri, edino kar mi je bio prihranjeno je bilo doooogo kupčkanje. Naspana pa vseeno nisem bila.
Edin za podnevi bi ti svetovala da si omisišk kakšno nosilko, veliko otrok je radih v njih, čeprav moj ni bil takšen in da se uležeš ko dete spi..Gospodinjstvo bo počakalo..
Sočustvujem s tabo

Nisi edina  in boš preživela. Pa čeprav se ti zdi, da noči, brez spanca ni konca. Sama sem tudi mama , sicer že "velikega" fanta, ki ni in ni spal. Tako kot praviš ti - joška, kupčki, uspavanje, tako tudi po petnajskrat na noč.  . Eno dekle , tukaj iz rr -ja , mi je napisalo , da ni čudno, da je mali ostal edinček . S tem, da mi nismo spali leta .

Nasvet; sprijazni se, da tketa z malim prav posebno vez . Poenostavi si stvari do maksimuma in vsako minutko , ki ti je dana probaj spati. Predvsem pa ne poslušaj mamic, katerih otroci spijo ceellllle noči in pišejo in računajo pri enem letu .

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

o revica, naš se zbuja 2x na noč pa mi je naporno, sploh si ne znam zamislit da bi se mi to dogajalo kot se tebi, tolaži se s tem da bo enkrat minlo, to je vse kar lahko narediš, oz. daj ga čez dan za par urc v varsto (babica, deda, tete, strici,...) da se vsaj malo naspiš. Vem da dojiš, tudi jaz dojim , ampak ko sem preurujena, ga potisnem očetu in na dodatek za en obrok in je to barem 6 ur skupaj, pri tebi 4, boljše kot nič. Moj nasvet pač.
Mi to naredimo vsakih 14 dni eno noč, da mam spanec od 21h do 7h in pomaga, verjemi

Škorpijončica, če ti je kaj v uteho: noben moj otrok ni prespal cele noči pred 3. rdjem, pa vsi so se zbujali in noben ni na splošno kaj dosti spal in še zdaj ne spijo dosti in tamali (9,5 mesecev) se še vedno zbuja ponoči žnjkrat na noč, se priklopi in če mam srečo, zaspi nazaj, če je nimam, pa žuramo Tudi jaz ne maram puščat otrok jokat, enega pametnega nasveta pa nimam, ker sama nisem prespala cele noči že... čaki, da zračunam... jap, 6 let (ko sem bila noseča z Ronjo, sem ponoči bruhala in hodila na wc, odkar se je rodila, pa je najina postelja skupna . No, pa po 6ih letih se že nekak navadiš, pa ti ni več tako grozno . A sem te kaj potolažila? (ne vem, kirega smajlija naj tle pripopam, čisto vsi bi šli )
Kaj naj ti rečem, da te bo potolažilo? NISI edina, poznam še nekaj mamic, ki so tudi furale tole skupno posteljo, ker niso hotele, da dete joka, tako da nismo neki vesoljci, samo včasih si katera niti ne upa pojamrat, ko vse rečejo, da dete lepo spi;). Nisi edina, ki ji otrok noće spat ponoči, ene se pač ne sekirajo, pa ga navadijo z jokom, ene majo pač srečo, da otrok spi.

Meni je v uteho to, da so nespeči otroci navadno brihtni (po raziskavah naj bi bilo povezano), pa si rečem, da bom mela pa manj dela v OŠ, ko mi ne bo treba zraven njih sedet, pa jih učit popoldne . Saj čisto mogoče, da to ne bo res, ampak zaenkrat mi je to v tolažbo, pa zaenkrat res kaže, ko da se vsega sami naučita, tako da mogoče je pa ipak kaj na tem:). Ne vem, če bo to tebi pomagalo, ampak moj oče pravi, da je vsota konstantna (pravilo v fiziki, da energije ne moreš uničit), torej se vse to nekje vrne: otrok, ki ga crkljamo, ko rabi, ti bo potem bolj zaupal, pa boš lahko mogoče en mičken bolj mirno spala, ko bo šel žurat...
Rabijo eni otroci manj, drugi več, ampak vseeno verjetno je spet vsota nekje v enem rangu... Eni lepo spijo, pa morajo hodit na fizioterapijo, pa moraš potem doma z njim delat vaje, pri katerih joče, kot da ga kolješ... Eni spijo, pa so alergični na mleko in jajca in ne moreš par let nič normalnega skuhat oz. moraš vse preštudirat prej... Eni spijo, pa so sicer skoz nekaj čemerni, da ga z ničemer ne moreš nasmejat... Eni spijo, pa samo spijo, pa se ne moreš z njim nič igrat... Eni spijo, pa so bolni... Na to jaz pomislim, kadar se mi ta žnjitič res ne da dojit, pa bi reeeeees rada spala... Če mi možgani takrat še delajo, seveda, če ni vse to v polsnu in pol zavesti in čisto refleskno:D.
Pa tako ko gledam drugače okoli, se mi zdi, da imajo mame, ki pravijo, da so se kar namatrale s svojimi malimi, kasneje navadno lepše odnose kot tiste, ki še vedele niso, da majo otroka. To ni pravilo, seveda, ampak me pa malo potolaži, kadar nič ne spim;).

< Sporočilo je popravil ronja -- 8.11.2012 9:56:44 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Aja, pa en mičken boljše je po 4. mesecu, pa potem je spet mal slabše, ko grejo zobki ven (pri nas se začne pri 6m), ampak to vse itak že veš;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

škorpijončica - joj, kako si me spomnila zdaj na moja mala dva in na neskončne neprespane noči. Če želiš, ti lahko ful pojamram, samo te ne želim prestrašit - otroci so si ful različni.
Sinko je bil takole nespeč 2 leti in pol. Potem smo počasi začeli spat in sem rodila nespečo princesko, ki je imela iste težave in kasneje iste navade 2 leti in pol. Še zdaj mi ni jasno, kako sem pregurala tistih skoraj 6 let, ampak sem zmogla, je kar nekako šlo. Zdaj pa otročka lepo spita in mami tudi Zdaj imam problem, da ju zjutraj ne morem zbuditi za v šolo in vrtec

Haha, no, medtem ko sem jaz svoj roman pesnila, je uškinamama vse to napisala v enem stavku... Jaz bom šla na tečaj k tebi

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

škorpijončica.. da ti še jaz povem.. pa ne poveličujem svoje zgodbe.. samo... potolažila bi te...

jaz sem mela grozno naporno nosečnost, bruhanje, krči, odprta že v 28. tednu, ležanje... sladkorna... neprespanost že pred porodom, čakanje na porod v porodnišnici od 33. tedna.. (starejši otrok in ati pa doma, straaaaaaaaaaaaaaaašen dolgčas), rodila sem točno na prvi dan 35. tedna.. nedonošenčka... in potem.. črpanje.... ker sem mela ogrooomno mleka...sem si črpala, mali se je rodil prehitro zato ni imel sesalnega refleksa... sem črpala do tretjega meseca ko je mleko zaradi mojih bolezni (posledica izčrpanosti najbrž) usahnilo in sem imela svoje mleko še na zalogi v skrinji.. budna sem bila na dve uri.. ker sem ga morala zbujat na tri ure, da je jedel (er je bil nedonošen, je bil zelo zlateničen in bi samo spal... in posledično je hiral).. pa smo ga potem zbujali tolk časa,da je prišel na 3000g, potem smo nehali... je šlo lepo naprej...

hočem ti povedat, da sem bila vsakič budna vsaj uro in pol.. najprej sem ga pristavljala, ni vlekel, sva se trudla, potem je dobil flaško mojega mleka od prejšnjega črpanja.. ker je počasi vlekel sva 40 ml pila tudi po pol ure (!!!) potem ko je itak nazaj zaspal že med hranjenjem, sem bila spet na črpalki (ročni) in črpala.. po dva deci naenkrat.. če nisem črpala sem mela ČISTo trde dojke.. in sem se bala mastitisa...

posledično sem spala res mali.. in isto čez dan.. joška, flaška, črpanje... starejši otrok v vrtec, iz vrtca, oba oblačit, rihtat, kuhat pospravljat.. za vse sem bla sama.. ker ma mož poleg službe še sp... tako da končuje z delom ob 8h-9h zvečer začenja pa ob 6h zjutraj...
spala nisem tudi zato, ker je mel dihalne stiske zaradi nerazvitosti pljuč.. preverjala, če diha....

skratka.. pestro je bilo..

k sreči pa ni jokal.. mogoče sem ga do zdaj slišala kakih 10krat jokat... je bolj tih in miren otrok..


hočem ti povedat, da je zdaj super zadovoljen 8-mesečnik, ki se plazi, kobaca, smeje... čeblja... in ja.. včasih noč prespimo, včasih smo pokonci brez pravega razloga tudi trikrat na noč...

ko prihaja kak zibek, je težje, ko pride, se umiri..

večji otrok pa spi cele noči, od 8h do 8h .... pa je zdaj star 5 let..

tako da...

vse to je starševstvo...

pa veš kaj pravijo..

mali otroci, male skrbi- veliki otroci, velike skrbi...

jaz podpišem takoj, če bo do konca življenja narobe samo to, da bo treba ponoči vstajati.. (da ne bo drugih zdravstvenih, razvojnih težav...)

pa lepo starševtsvo ti želim!!

p.s.; tudi jaz ne pustim,  da bi jokal... ga pač potolažim, če potrebuje.. jok iz trme se kaže kasneje...

Oprosti, ne bom pojamrala s tabo. Sem bila še na hujšem kot ti. Na 10 minut. Refluks, intoleranca, katera nista bila odkrita do 3 oz. 6. leta.
Pa ti povem, da niti nimata take veze, kot to, kaj TI počneš z njim, na KAJ ga navajaš.
Rad joškari . Aja? Potem pa ga drži na joški in naj joškari. Če pa joškarita celo noč (bajdovej, noben otrok ni tako lačen, verjami, niti tvoj, kot praviš, da ima apetit. Ima apetit? ) in ti to ni všeč, potem pa ga odvadi od joškarjenja.
Dojenček ni "razvajen", je pa navajen na tisto, na kar ga navajaš TI. Verjami,da zelo dobro ve, da je ljubše, če se joškari, in zaspi na mami, kot pa da zaspi sam v svoji postelji.
Da ne boš mislila, da sem tista, ki bi ti svetovala, da ga pustiš jokati. Dojenčkov se ne pušča jokati. Seveda pa to ne pomeni, da za vsak prdec in jokec skačeš k njemu in takoj se joškat. Pa če se 3x zajoka in nisi takoj pri njemu, verjami, da ga nisi pustila na cedilu.
Ampak spet, če źeliš biti žrtev, uboga, skoz jamrati...glej se joškarita še naprej.
Seveda mu lahko tudi celo noč poješ uspavanke. A misliš, da ni ljubše poslušati mamice, ki poje od CD-ja? A pa želiš peti celo noč? Je ro rešitev?
Kakorkoli. Noč je zaspanje in ne za joškanje, pa cartanje in ne vem kaj še vse.

Da tketa posebno vez?
Moj 2. otrok zaradi sindroma smrti v zibki ni smel ne zaspati niti spati v moji postelji, ampak sam v svoji postelji in svoji sobi.
S tem tkanjem posebne vezi žališ vse ostale mamice, katerih otroci spijo iz takšnega ali drugačnega razloga v svoji postelji. Mimogrede, s tem otrokom sva zelo dobro povezana. Mogoče me pa razsvetli kaj je to posebna vez.

Kot sem napisala,otrok ni razvajen, ampak navajen na to, kar si ga navajala ti že v porodnišnici. Ker hočeš, da tvoj sonček čimprej neha jokati, in ker je po tvojem ubogi, in si bo drugače mislil, da si ga pustila na cedilu, se pač joškarita.

No, veselo joškarjenje ti želim in upam, da ti uspe kmalu, kar si želiš, in da ne vzameš mojih besed negativno.
Bajdovej besedo "joškarjanje" ne bi nikoli uporabila, če ga ne bi ti in ne bi tako izstopalo


< Sporočilo je popravil Paštetka -- 8.11.2012 13:37:57 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hehe, zdaj boš pa ti meni ego dvignila . No, saj pravim, jaz se tolažim, da je mogoče pa povezano;). Pač tak - večinoma ti veliki izumitelji niso kaj dosti spali. Pa ni treba, da so kaki izumitelji, da ne bo kdo narobe razumel, je pa zelo dobrodošlo, če se bojo sami učili:).

Ma, daj, to mi že lubi ves čas naprej meče!

Škorpijončica, lubi pravi, da je danes on skregan s tamalim . Ker nič ne spi ponoči . Probaj na vse skup s humorjem gledat, saj vem, da je težko, ko si čist podrta, ampak vsaj mal se da.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Metulj, vsak lahko po sebi sklepa, da če si na nekaj navajen, se bo drugi moral prekleto potruditi in imeti ne samo železno voljo, ampak tudi čas, da te lahko tistega odvadi in na nekaj deugega navadi. Torej, lahko se posmehuješ tašči, kako ji je spodletelo. Pustila bi ga pri njej 3 tedne vsako noč,pa bi mogoče imela zdaj drugačno mnenje.

Hahaha, evo jaz sem pa bila na enem predavanju, ko je dr. psiholog rekel, da če želiš imeti pametnega otroka, da ga moraš skoraj "zanemarjati", ne mu pa vse pokazati, se non stop z njim ukvarjati, igrati, mu skoz kazati in govoriti kako oz. ga vse "učiti".


No, zdaj pa bodi pameten



< Sporočilo je popravil Paštetka -- 8.11.2012 14:05:07 >

Pamet je odvisna od genov + okolja (stimulacija-antistimulacija).
Spanje pa je prav tako odvisno od genov (koliko ur potrebuješ) - in samo od tod povezava pameti in nespanja, oboje je gensko pogojeno, ni pa nespanje kot táko vzrok pameti -, pa baje tudi zelo veliko do tega, koliko mama spi med nosečnostjo oziroma koliko spanja potrebuje.

Jaz sem pri prvi veliko spala (je bila pač prva, pa sem imela cajt ), pa tudi ves čas sem bila zaspana. In je tudi ona dokaj v redu spala. Sicer še v življenju ni spala dlje kot do 8h zjutraj, ponavadi vstaja med 6h in 7h, ampak zdaj, pri štirih, vsaj ponoči večinoma spi. Pri drugem sem spala zelo malo - živci, študij, doktorski izpiti, zagovor dr, potem končanje projekta pred porodom itd. Pa še majhen otrok zraven. Ali bi potrebovala več spanja? Ne vem, ampak čisto ok sem funkcionirala z zelo malo spanja. In mali je totalen nespečnež. Star je 7,5 mesecev in vsega skupaj v štiriindvajsetih urah spi vsega skupaj 10-11 ur. Čez dan spi morda pol ure, uro, dostikrat pa sploh ne. Ne spi in konec. Zvečer si sicer mane oči, je tečen, pade v komo, ampak se ponoči zbudi za jest. Tudi po večkrat. Mi vstajamo kot zombiji, on pa čisto naspidiran.

Zdaj sem 3. noseča, pa spet spim zelo zelo malo. In moram priznat, da me to ne veseli preveč, ker sem prepričana, da bo tudi ta otrok tak. Kako bomo živeli ob dveh nespečnežih? Nimam pojma

Da tketa posebno vez?
Moj 2. otrok zaradi sindroma smrti v zibki ni smel ne zaspati niti spati v moji postelji, ampak sam v svoji postelji in svoji sobi.
S tem tkanjem posebne vezi žališ vse ostale mamice, katerih otroci spijo iz takšnega ali drugačnega razloga v svoji postelji. Mimogrede, s tem otrokom sva zelo dobro povezana. Mogoče me pa razsvetli kaj je to posebna vez.


nO, verjamem, da ne veš kaj je posebna vez - saj se ji nebi drugače posmehovala .
Mogoče pa ti žališ ostale mamice, ko trdiš, da se lahko vsakega otroka odvadi nespanja?



_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Kot je meni takrat v tisti spalni krizi prvih mesecev nekdo čisto prijazno svetoval, ko sem pojamrala ravno nekaj takega: laži še ti

Moja dva sta bila nedonošena, zato sta MORALA jest noč in dan na tri ure max, imela sta refluks kot tvoj, torej poznaš drill, s tem, da sta bila dva in ko sem enega odložila od nošenja po hrani, sem nadaljevala s hranjenjem in nošenjem naslednjega. In tako nekje do 4. meseca, ko je postala njuna teža že OK in se je vsaj en odločil, da bo ponoči raje spal. Tako se je nočna telovadba zmanjšala za 50%

Se pa strinjam s pastetko, da je bolj verjetno, da se je na mehko mamino nedrje navadil in mu niti ni treba kako drugače se štimat, ker se ti strinjaš s takim njegovim načinom nočnega spanja. Če je lačen, se bo najedel v roku 10 minut. Visenje na joški je pa fino, prijetno... Pri nas je bila večinoma flaška, ki ni tako prijetna, mehka in topla, zato vsaj ni bilo kakih idej, da bi na njej visela več kot za čas hranjenja. Pa sta bila huda požeruha.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Itak, tisti psiholog je imel prav,
naša generacija je pametna, nihče se ni z nami ukvarjal, socializem pač, bili smo prepuščeni (varni) cesti in soseščini, vzgajali so nas starejši kolegi pa sosede pa psi in drugi potepuhi. In se zdaj kar znajdemo v svetu. Ne pa ti ljudje, ki imajo zdaj po 10 ali 15 let. Sploh pa mlajši. Funkcionirajo samo, če imajo dan zorganiziran, če jih nekdo vozi od vrtca do krožka in potem na še en krožek in nazaj, doma pa visijo za računalnikom. Potem pa še naš šolski sistem, ki daje otrokom take naloge, da jih morajo starši doma delat - in dobiš ven degradirance, ki ne vedo, kaj bi sami s sabo, ki ne poznajo slasti "zanimanja", ne vedo, kaj je firbčnost, ukaželjnost, zvedavost, ki pozneje ne znajo razpolagati s svojo svobodo.

Saj se čisto zavedam, da bo tudi moj otrok morda tak - kam naj ga danes spustim? Na vsako igrišče moraš iti z njim, saj te bodo drugače še prijavili, da otroka "zanemarjaš". Pred blok ga ne morem, ker je cesta ... in ker tam ni drugih otrok, razen s starši.

Potem pa še razne nove in nove pedagoške metodice, ki ti vzbujajo slabo vest, ker otroku nisi nudil tega in tega, pa milijon svojega časa, pa vsega nisi z njim naredil, pa se ne vem česa udeležil. Potem se pa otrok ne zna zamotit sam za pol ure. Dolgčas mu je - meni ni bilo NIKOLI v lajfu dolgčas, pa me starci niso šmirglali, ker so imeli svoje zadeve.

Aha, in potem to še enačijo, posvečen čas = ljubezen. Saj ne moreš verjet.

Da ne bo pomote - ne propagiram zanemarjanja svojih otrok. Le pravim, da so današnje strategije, pojmovanje ljubezni, "skrbi" za otroka kot samosvojo osebnost popolnoma zgrešene. Saj sadove že okušamo, pa še jih bomo, ko ti ljudje odrastejo.

< Sporočilo je popravil ursonok -- 8.11.2012 14:17:42 >

Ne mislim, da bi bilo nespanje vzrok za pamet . Samo da so nekateri geni vezani - recimo večinoma imajo temnolasi ljudje rjave ali zelene oči, se najde tudi kak modrooki temnolasec, ampak jih je manj. Temu se reče vezani geni. In ni to 100% pravilo potem, samo se pač ene kombinacije večkrat pojavljajo. Ene raziskave so pač našle to povezavo in se mi zdi fajn tolažba, that's it:D. Enako kot mi je v tolažbo to, da otroci, ki so kot mali veliko bolni (pa ne neke grozne ali kronične bolezni, pač ti prehladi, pa gripe, pa viroze, pa tako...), imajo pa potem v odraslosti boljši imunski sistem. Mene to tolaži, kadar mi zbolijo.


Jaz to takoj podpišem! Svit gre spat normalno ob 22h, zbudi se ob 6h, spi dop. 10-20 min in popoldne cca 30 min. Danes pa celo noč ni spal, pa zdaj spi ko bubamara, glih ko sem hotla it ven z njimi. IN zdaj morata bogi punci bit not v tem krasnem vremenu
Mislim, da otroka ne moreš navadit na to, da bi spal več kot rabi. In eni pač rabijo manj, pa če se na trepalnice postaviš. lahko otroka navadiš, da gre v posteljo in da mir, ampak ne bo pa zaspal. Lahko otroka navadiš, da gre spat prej, pa se potem tudi prej zbudi - hvala lepa, da mi vstajajo ob 4h (ja, sem mela tudi tako:D). Lahko otroka navadiš, da da zjutraj mir (če si res vztrajen ali pa če so otroci malo večji in se jim že da razložit - mojima se da - tavelikima, samo tamalemu pa še ne:D), pod pogojem, da mu pripraviš zajtrk, seveda:). Ne moreš ga pa prepričat, da naj spi več, če ni zaspan.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz vem, da imam zelo dobro vez s svojima otrokma. Še vedno, pa mi nisi odg. kaj je tista posebna vez, da ti lahko odgovorim, če jo imam. Ker razlik med mojima otrokoma glede vezi jaz ne opazim. Smejem se pa zato, ker je to zame navadna cvetka. Kot večno napucavanje glede dojenih in nedojenih. Otrok in mati imata toliko posebno vez, kot sta jo sama sposobna narediti. In zaradi nočnega joškarjenja- beri nepotrebnega visenja na prsih, tega ziher nimata nič več.
Ne trdim, da se vsak otrok lahko odvadi nespanja, sigurno pa se lahko stanje dosti izboljša, če ga ne navajajo na nepotrebno joškarjenje in ga naučimo drugače umiriti in zaspati.

Verjami, da sem tudi jaz bila užaljena (če se kdo zaradi mojega pisanja tako počuti), ko mi je pred leti ena uporabnica, v še malo ostrejšem tonu to navrgla. Vendar kasneje, ko dete zraste, so bili njeni stavki uporabi marsikje, ne samo pri spanju.
In ja, še 1x dete je nepopisan list, po katerem začne pisati mati, takoj v porodnišnici, ga torej navajati- učiti kako in kaj naprej.... In to dejstvo drži in kakor koli kdo vzame, zameri.
Če se dereš na otroka, se bo dete slej ko prej začelo enako obnašati, če ga pretepaš...če skoz nekaj namesto njega delaš...ti mu pišeš list, potem pa okolica....

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 8.11.2012 14:21:01 >

Gotovo je to v neki meri res. Če se meni nekaj ne da, se bo pupa sama spravila to naredit:). Po moje je to res v smislu, da ga ne učiš načrtno skoz nekaj, da se ne ukvarjaš skoz z njim, da ne delaš ves čas nekaj z njim, ker ko mora sam, si sam zmisli, kar je gotovo dobro. Je pa fajn, da vidi, pri tebi oz. v okolici, da se marsikaj da, da ima zgled in materiale, da vidi, da se da eno reč na več načinov rešit... Sicer nimam pojma, kaj je za otroke najbojlše, po moje tudi za vsakega otroka malo drugače. Vsekakor jim je fajn pustit, da sami raziskujejo, kadar jih kaj zanima.

Je pa pri večini lastnosti oboje: geni + vpliv okolja. Upam, da se bo ok skombiniralo, da se jim ne bo treba ful učit v šoli, ker je to zelo praktično, da lahko delaš to, kar te veseli, pa sanjaš med poukom, če ti paše;). Če snov komaj dohajaš, si to težko privoščiš, se mi zdi, da ti je težje...

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]