Da še povem kako sem jaz. Čisto tako
Ne vem.. od takrat ko sem sanjala da sem nalulala en lep plusek, sem cela zmedena in nora in ne ve kakšna še vse. Sem že sanjala da sem noseča, da imam otroka, ampak prvič da sem plus nalulala. V tistih dneh me je močno špikalo v jajčnikih. In kar sumim na to, da sem po mojem prvič v življenju čutila O. Ker tega prej skoraj nikoli ni bilo.
Pa sem spet v tistem obdobju ko hočem, ko si želim. Se razeseliti pluska, jokati ob njem, sporočiti novičko dragemu, staršem, njegovi mami, ki si močno želi postati babica, želim si izbirati ime, pa voziček, pa nakupovati, pa pobožati trebuščka, pa iti na pregled vsak mesec in se jeziti da čakaš 100 let, hočem da mi je slabo, da me bolijo joške, da me boli križ, da sem kot nasedli kit. Vem, da ta mesec spet preveč upam. To pa pomeni, da bom spet jokala, da bom spet razočarana. Taki meseci, ki so polni upanja se vedno končajo s solzami in bolečinami.Prav ne zdi se mi mogoče, da bi lahko kdaj jaz nalula pluska. Da bi lahko jaz končno rekla to je to. Že tri leta nazaj sem rekla to so najini zadnji božični prazniki v dvoje
so minila tri leta in še kar bodo v dvoje.
Zadnjič me je kar pri srcu stisnilo. Tukaj na rr sem gledala kdaj naj bi bila O. In ker imam daljše cikle so prvi trije bili datum poroda 2013, potem pa kar januar 2014
Kar tema se mi je naredila pred očmi, 2014
In če kakšen mesec, dva, tri spet ne bo uspelo... bo prej počasi 2015
Tak, zjokala sem se, zamorila sem tudi vas verjetno... Zdaj pa nehajmo. Zunaj je čudovit dan, petek je
in takoj je življenje lepše.
_____________________________
V življenju nikoli ničesar ne zamudiš, ker k tebi pride samo tisto, kar ti je namenjeno!