Penny in GregUr, malo za spodbudo, tudi jaz sem kakšnih 7-10 dni po O že imela krče, ki še danes trajajo.
Navijam!!!
Ah, witch, zelo čutim s teboj, tale post. Vem, kako ti je in res mi je hudo in ne morem si kaj, da ti ne napišem: VEM, DA BO TUDI TEBI USPELO! ČUTIM! Za sebe sem tudi vedno govorila, da enkrat bo in glej ga zlomka, zgodilo se je! Pa še to bi pokomentirala, jaz sem bila že oktobra in novembra polna upanja, ne vem zakaj, mogoče zato, ker mi je zdravnica na neplodnostni rekla, da se takim parom rado zgodi, da naravno zanosijo (PCO+včasih slabi, včasih dobri plavalčki), takrat mi je naredilo KLIK in sem rekla, pa že... No, potem sem se vrgla v to moje hujšanje in postopoma izgubila 9kg pa ne smem rečt, da sem popolnoma izklopila misli na
, ampak bi rekla bolj, da sem bila optimistična hkrati pa potolažena, ker sem vedela, da me itak čaka umetna oploditev v drugem letu, torej sem imela neko rezervo. Aja, včeraj sem dobila pošto -> vabilo na razgovor za IVF!
In zdaj bo lahko namesto mene, druga prišla prej na vrsto!
Torej, le optimistično naprej! Jaz stiskam pesti za uresničitev sanj!!!