IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
Ah, daj, liliana, politiko v vse vpletati in zganjati patetiko.
Meni se smilijo otroci, kot je bila npr. moja mama, ki so ji pri 3 letih ubili očeta in požgali dom, na katerega se 3 leta ni mogla vrniti, nato pa ni imela nič od niča, še matere skoraj ne, ker je le-ta morala trdo delati, da je preživela 3 otroke in postavila hišo nazaj.
Meni se smilijo otroci, v dom katerih vkoraka tujec s puško in jih iz doma izžene, jim vzame vse, pobije starše, ...
Meni se smilijo otroci, katerih prazne so od lakote materine prsi.
Meni se smilijo otroci, prodani v sužnost in prostitucijo.
Meni se smilijo otroci, ki po 12 ur na dan šivajo obleke, kopljejo v rudniku, tkejo preproge.
In se mi smilijo otroci pijancev in nasilnežev.
Smilijo se mi otroci, katerim so odvzete tiste temeljne stvari, ki jih vsak otrok potrebuje - ljubezen staršev, dom, hrana in voda.
Vse ostalo so samo bolj ali manj žalostni trenutki v življenju vsakega od nas.
Zganjanje patetike je bil že naslov teme.....ker recimo Jankovičevi vnuki ne spadajo v nobeno od zgornjih alinej.....
Če pa starši in stari starši radi pozirajo pred novinarji in se vsakodnevno oz. tedensko pojavljajo v medijih, torej praktično živijo od medijske pozornosti, pa morajo računati tudi s tem, da bodo mediji takoj tam, ko se bo njim zgodilo nekaj "slabega".....
Toreje je v tem primeru največja odgovornost za blagor otrok in vnukov na strani straršev oz. starih staršev in ne na strani tiste javnosti, ki se obračajo za otroci, se rukajo pod rebra in si šepetajo "Glej ga....Jankovičeva sta...."
Liliana, se oproščam za reakcijo. Priznam, temi ne sledim, prebrala sem samo prvo in zadnjo stran, pa me je zbodlo, da se spet nekaj predalčkate na naše in naše. Sem šele potem ugotovila, na kakšen način je prišlo do tega.
Ja, se strinjam. No, meni se Jankovičeva otroka ne smilita, ker, kot sem napisala zgoraj, ne sodita niti v eno samo črko tistega, zaradi česar se mi otroci smilijo.
Mi ju je pa žal, pač kot vsakega otroka, ki je žrtev pokvarjenosti, slave, službe svojih staršev. Enako mnogo se mi smilijo otroci Michaela Jacksona, W. Huston, celo otroci deloholične Madonne in skomercializirane Đoline. Še nerojenega deteta prina Wiliama mi je žal, ker bo rojen v meni popolnoma adijo pamet okolje.
Ampak, kot sem rekla, to so majhne in velike travme, žalostne zgodbe, momenti, s katerimi se vsi kdaj pa kdaj srečamo, pa se nikomur ne smilimo.
Kot rada reče ena moja znanka, da se le imamo radi in imamo za sproti. To dvoje pa, verjamem, imata gotovo tudi Jankovičeva otroka/vnuka.
