Pozdravljene! Par dni nazaj smo s sinom in njegovimi prijatelji bili na igrišču in oni so se igrali neke sedaj moderne igre, brezvezne, nasilne, ki so se končale zelo hitro, saj al se jih naveličajo ali pa se sprejo. Ko sem jih gledala sem se spomnila koliko sem se jaz znala preigrati na dvoriššču, kakšne dobre igre vse smo se igrali in nismo se jih tako hitro naveličali. Na pamet mi je padla lisicčka in piščančki in pa volk in kozlički. Pokazala sem jim to igro in malčki so se ful zaigrali in koncno se je slisal smeh in ne samo kreganje. Se pa malo slabse spomnem nasih ostlai iger, tako da ce ima katera kakšno ideja kaj vse smo se igrali, naj mi prosim pove, ker vidim da so jim nekdanje igre dosti bolj zanimive.

- gumitvist
- frnikule
- med dvema ognjema
- kdo se boji črnega moža
- nabijali smo košarko, nogomet
- zemljo krast
- skrivalnice
- čarovnice
- ravbarje in žandarje v klasični obliki in s kolesi
- indijance (postavljali šotore)
- skakali z gugalnic in merili kdo gre dlje
- se lovili na sto in en način, s sto in enim pravilom
- kis/olje

joj do jutri bi lahko naštevala

ristanc,gnilo jajce,med dvema ognjema,al je kaj trden most,pepček,...

partizane in nemce
in pol hudič, ko nihče ni hotel bit švabo!

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

HAHAHA spomnim, kot bi bilo včeraj! in tudi pri zemljo krastu nihče ni hotel bit nemčija, vsi smo hotli bit USA

* Ali je kaj trden most?
Trden, trden, kakor kamen kost.
Ali naša četa lahko gre skoz?
Lahko, lahko, samo zadnji ne, ker ima prevelik nos!

ha, ha, ha...sem mogla celo napisati, ker sem presenečena, da še besedilo poznam


* Pa tiste igre, kombinacije ploskov z dlanmi smo se šli in zraven nekaj peli.


* Pa Đon Marijon iz Londona, je lenuh potepuh, vedno dela tup, tup, tup. Vedno dela tup, tup tup. En dva tri, pa povej število tudi TI! in potem si mu poknil po dlani in je izpadel po izštevanju števila. . To se mi še zdaj igramo.

* Ljubljana, Zagreb, BEograd

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 10.4.2013 11:14:54 >

hahahaha jaaa spomini
ej pa kdo je ta đon marijon?

Johni Makaroni

ne neee narobe

* Ali je kaj trden most?
Kakor kamen skala kost.
Ali gre lahko naša vojska skoz
Lahko če zadnjega pustite
Č ga le ulovite!*




_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

https://www.facebook.com/businessjohn

ampak preselil se je....

< Sporočilo je popravil hedviga -- 10.4.2013 11:22:15 >

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

aaaa HAHAHAHA LOL

Mi smo se največ preigrali zemljo krast, ristanc, gumitvist, nemce in partizane pa indijance in kavbojce (smo imeli šotore iz dek in rjuh) , punce smo se velikokrat igrale tiste izštevanke z rokami oz. dlanmi (nimam pojma, kako se temu reče, se pa spomnim, da so bila nekatera besedila "kr neki" oz. takrat nismo imeli pojma, kaj govorimo ), pa kuhale smo, je bila ena soseda, ki je prinesla jajca, moko, drobtine, maslo itd. in potem smo kuhale, mama je pa zvečer znorela. Ampak naslednjič je spet vse ven znosila, da smo kuhale. Pa lovili smo se, skrivali, rabutali koruzo in japke, med dvema ognjema/pepček ipd. V bistvu smo bili nonstop zunaj in ne spomnim se, da bi se kdaj dolgočasili. Lepi spomini.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 10.4.2013 11:26:45 >

pa neke sličice so dečki štrckali.
sličico so si dali med dva prsta in potem so z drugo roko štrcnili. Tisti, ki jo je štrcnil najdlje je pobral vse sličice.

Zdaj pa jih izmenjujemo po forumih

Večinoma že zgoraj naštetega, predvsem se spomnim skrivalnic na sosedovemu skednju  , pa neke barve smo se šli, toliko se spomnim, da je eden povedal eno barvo in potem so morali ostali to barvo v naravi najti: bolj je bila nemogoča, bolj je bila zanimiva (npr. krvavo rdeča, mornarsko modra ,...)

Fičule (frnikule)
BMX banditi
Miami Vice (vsak svojo pištolo pa gassa)
Skakanje z gugalnic (to je danes ob vsesplošnem pretiranem nadzoru nad otroci nemogoče)
Guncanje na gugalnicah stoje, da se je štanga zabijala v štango
.
.
.
vse živo, pol tega pa danes ni mogoče, ker noben ne spusti otrok ven samih.

Poleg že naštetih še:

Tovor gre (naj le gre),
pa fantje so tapkali sličice,
En kovač konja kuje
Ena žabica je umrla ...

Ime, priimek, žival, rastlina, država, mesto, predmet, ... na eno črko, kdo je bil hitrejši. Ponavadi smo priimke spustili ker to je bilo že neverjetno, kaj vse je ven prišlo... in dokaži, da ne obstaja

Joj, kolko iger, sele ko sem jih prebrala sem se spet spomnila na njih. Jih bomo odigrali komaj cakam:). Drugace pa smo se mi res znali igrati, kar danes vec ni mogoce. Danes takoj ko se en otrok zacne jokat pritece mati , da kaj se mu je pa zgodilo. Joj, moji starsi niso pritekli ven, pa smo se tepli in kregali in ne vem kaj se vse, a smo se znali sami pomiriti. Drugace pa imam jaz svoje otroke vedno pod nadzorom, ko so zunaj, ne zato da jim ne bi kdo kaj naredil, ampak zato, ker se enostavno ne znajo igrati. Mi smo skozi igro izrazali domišljijo, zdaj pa ko gledam sina vidim da ne loči domišljije od nerealnosti. Dobil pred tedni za rojstni dan uro in mi zacne razlagat, da je v ne vem kateri risanki fant imel uro in je lahko letel po zraku In mi reče mali, da zdaj bo tudi on lahko poletel skozi okno!!!!! Joj, živcirajo me te risanke, ko otroku predstavijo svet kot igrišče kjer je vse mogoče. Meni nikoli ni padlo na pamet, da bi lahko poletela iz stolpnice. In ne, zaradi taksnih verovanj, da je to, kar se dogaja v risankah normalno, ne morem pustiti otroka nikjer samega, ker ne vem kaj mu bo padlo na pamet.

Ti si točno tista mama, ki vedno prileti zraven in otroku ne pusti dihat.

Ma mogoce sem, samo sama se ne vidim tako. Odvisno kaksna je druzba okoli njega, toliko ga imam pod nadzorom. Sosedova pupa se je spravla na drevo, plezala in plezala dokler se ni veja zlomila in mala z resnimi poskodbami glave bila odpeljana v bolnico. Raje preprečim to kot pa da skačem po bolnicah. No in ravno z namenom, da jih usmerim v neke zabavne in normalne igre, sem odprla to temo.

Naši se zunaj na igrišču igrajo školicu (ne vem kako se temu reče po slovensko, to je tisto ko mna tla narišeš kvadrate pa notri napišeš št. in potem skačejo), pa gumitvist punce skačejo (jih je naučila učiteljica v podaljašnem bivanju v šoli), pa med dvema ognjema (to smo se igrali tudi mi). Je pa res da imajo sedaj malo bolj fensi igrače - trampolin je pri nas zakon, pa gokart na pedala (tu se zbere cela soseščina pa se spuščajo po hribu navzdol), pa kolesa in role so stalno tu nekje...Drugače pa na netu obstaja ena takšna knjižica ( v ang), kjer so opisane igre, ki se jih lahko otroci igrajo zunaj. Super knjigica, ko najdem link ga prilepim.

Rapinter - uh, če se spomnim kolikokrat sem jaz padla. Pa moji otroci tudi, ravno te dni hodijo vsi razbiti naokoli. Kolena, brada, ni da ni....

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Seveda smo se znali igrati.....ker so nam pustili, da smo se sami igrali......in se niso starši "obregovali" v našo domišljijo......

Jaz sem pa kot otrok gledala Arabelo......in si potem nadela nek prstan na roko (običajno sem kot otrok mela tiste, ki so jih cigani na sejmih prdojali) ter ga obračala in sanjarila ter se igrala, kako mi prstan uresniči vsako željo......

Drugače pa smo se igrali mi partizane in nemce oz. če sem bolj precizna, igrali smo se Odpisane.......

Pa med dvema ognjema, pa gumi twist, pa avion, pa stepli, skregali in spraskali smo se zjutraj, ko smo sami na avtobus čakali, pa si niso mamice med sabo smsov pisale v stilu "tvoj je pa mojega opraskal, malo se pogovori z njim.....tvoj je pa mojega prizadel, ker moj otrok, kot veš, je zelo občutljiv..."

Ojoj, jaz tudi! Vidiš, na to Arabelo sem pa že čisto pozabila. Prstan je imel točno tak kamen, bel oz. prozoren in tudi velikost je bila podobna. Samo potem sem ga pa izgubila in ni bilo hujšega! In ni bilo za dobit enakega, potem mi je mami nekje našla podobnega ampak z zelenim kamnom ampak to ni bilo več to in moja kariera Arabele je bila končana.

Potolčeni smo pa itak bili nonstop. Tamali ful rad posluša te zgodbice in mi velikokrat reče, mami povej mi, ko si bila majhna.... Spomnim se, da sem enkrat na šudru polnem črepinj tako padla in si potolkla in porezala koleno, da je kri dobesedno lila ampak nisem šla domov, najprej igra do konca potem pa domov in oči me je brez besed peljal v kopalnico, rano umil in jo potem polil s šnopcem (aua, to sem se drla ) pa en flajštr za silo čez dal in gas naprej ven k ostalim. Imam pa še danes vidno brazgotino na kolenu, tko ene 3 cm. Ali pa ko mi je sosedov fant posodil kolo in me je opozoril, da bremze slabo delajo ampak jaz sem gonila kolikor se je dalo, ko sem se pa robniku približevala sem hotla pa zabremzat pa ni prijelo in sem butnila v robnik in čez balanco na glavo na vrt. ena mamca z balkona je samo rekla hopla lubica, padla boš. Saj ne rečem, lahko bi se fejst poškodovala, ampak mi ni bilo nič. Pa še ogromno takih pripetljajev, enkrat sem laufala po hribu k sosedovemu psu, pa se je ustrašil in mi je dobesedno na glavo skočil in me popraskal po glavi, da mi je šel cel šop las ven pa kri mi je ful tekla. Uh, še in še je bilo takih "krutih" pripetljajev. Pa me nista starša zaradi tega nič manj ven puščala ali pa me nadzorovala in omejevala.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 11.4.2013 11:33:44 >