januar2014 kako je zdej z MV?
M211M nazadnje je blo bojevanje z dlakami že kar teško, tko da naslednjič pričakujem pomoč
Coccinelle poznamo take in drugačne starše, lahko rečejo karkoli ampak na koncu so vedno vsi veseli. Je pa res da bi mogoče lahko vzdržali "zlobnnih" komentarjev vsaj pred nosečnico oz. bi blo še najbolš da jih zadržijo zase. Naj ti ne pride tok do srca.
witch govoriš o spremenjeni barvi bradavic. Mene je to že v 1. mal "skrbelo" zakaj mi bradavice ne potemnijo tko k majo ene res ful temno rjave. A je to mogoče zaradi pigmenta? Sm namreč kr svetle polti. Drgač joški ful rastejo in kolobar se širi ampak neke konkretne potemnitve pa ni. Pa skrbi me tut zaradi bradavic ker se ne izbočjo tok ful... prvič sm mogla met nastavke kr ni znala-mogla prjet. Krivo je blo predvsem to da je bla mesec prej rojena in je (baje) zaradi tega prišlo do tega, ampak js si tko obupno želim dojit...
ja dspela na žalost se RR res oddaljuje od drugih družabnih omrežij, upam samo da nas ne boste čist zapustile :)
Glede te scene s spolom otroka ... tko kot je napisala Coccinelle kot da vama je vseeno če je zdrav zdej ko sta vprašala. Po mojem mnenju se za spol vpraša samo zato da si lahko neke načrte za naprej nrdiš, ker v vsakem primeru nima noben moči da bi to kar je dragi zaplodil, spremenil. In kakršnokoli zgražanje nad tem kako se starša odločita je čisto neumesno. Pr naju pa vsi sprašujejo kaj bo a sta že vprašala... noben ni naglas povedou da bi bil bolj nagnjen k določenemu spolu, samo firbec jih matra in ko poveva da nisva vprašala nekateri ne vrjamejo drugi mal razočarano pravjo no sej je bolš tko da bo presenečenje... maš res take in drugačne primere pa vse je treba preživet :) hehe
Night nevem kako se počutš, vem pa da mi gre učasih na živce kr morm kr naprej razlagat kako pa kaj in poslušat napovedi spola po tistem vzorcu da se ti vidi po obrazu po trebuhu po drži ipd.
Anonimen pa še kako hudičevo prou maš (na žalost) o tem kaj bo, ko bodo otroci pršli na svet.
tashq kr še več takih spisov prosim in ostale tudi :)
 brazilska depilacija po pravic povem da prvič slišm za to ampak glede na komentarje bi šla poskust. Kako pa to zgleda? Britvice, povoskani listki? ne se smejat sm men je to čist neki nouga.
No pa še to da vam povem da smo bli v četrtek na morfologiji, vse se je lepo vidlo, vse stoji na svojem mestu in v pričakovanih velikostih in razvoju, tko da kaj čm rečt sm supr zadovolna s svojim detetom. S partnerjem sva se odločla da js nebom vprašala za spol on pa če hoče lahko ve. In ko smo tko povedali na morfologiji je G zakluču s pregledom in reku če se mamica ne strinja potem ne gledam spola. Če bi prej vedla bi bla tiho pa bi si ta čas zamašila ušesa G me itak nebi vidu. Ampak se je pol tut moj sprjeznu s tem da če do zdej ni vedu mu pa tut do konca ni treba, sej sprement itak nimamo kej, važno je pa to da je z otročkom use uredu. In prou je tako. Čeprou tut mene razganja od radovednosti ampak bi mi blo žal če bi vprašala, ker to je res neki posebnega. Drgač pa so tut mene naročili na cukr test. Sm vprašala zakaj da v prvo tega nism rabla delat in mi je razložu da se je zavarovalnica začela zavedat kako pomembna je ta preiskava in zdej jo zavarovalnica plača zato pripada vsaki nosečnici. Tko da 8.10. navsezgodej zjutrej . Pa v 21t smo bli na morfologiji pa kaj čm vam še povedat? Aja glede tistih bolečin v trebuhu k sm jih opisvala k se pol še seljo v noge pa tko.... dobila sm buscopan. No napisou ga je sm mi je sestra pozabila recept napisat. Pa sm ga hotla dobit pri svoji zdravnici pa je glih tist čas ko sm bla naročena enga strička kap zadela in je mogla letet z njim v Lj. Druga se je na urgenci z tujkom v telesu ukvarjala in sm spet ostala brez vsega. V drugi ambulanti je šla G 2 minute prej domou preden sm js pršla ke in mi ni mogla napisat. Da bi mi v lekarni posodli tablete a da bi jim recept naknadno prnesla pa ni mogoče ker tega zdravila nisem še nikoli jemala. Cela štala res še dobr da je mela moja mami še eno škatlco doma pa mi ga je posodila. Ampak je dobr samo še do konc oktobra tko da upam da mi bo do takrat res uspelo dobit ta recept :) hehe
Pa še za zanimivost k sm jo pogruntala k sm šla gledat kile iz prve nosečnosti in primerjam z zdajšnjo. V prvi nosečnosti sm mela pri teh tednih oz. v 19t 60kg v 25t 63,5kg in precej manjši trebušček kot zdej.Zdej mam pa 55kg (1. sm začela z 58kg) :) upam da nebom pa zdej začela preveč vzhajat. naj kr ostane tko še naprej. Aja pa še to nism povedala, otroček je težek cca.400g pa še MV mi je meru (ga bo treba pol podrobno spremlat zaradi prvega predčasnega poroda) in je reku da je lepo zaprt in dolh 44mm tko da je zaenkrat use uredu. Zdej bom pa res zaključla počasi. Grem še kej nrdit.

Hoj, evo do petka ostajam v porodnisnici, MV se je sicer v samo dveh dneh skrajsal iz 2,5 na 2,0 , in bomo zdej vidl ce se bo kej umiril drugace pa notr ostanem, nisem pa vec pod strogim mirovanjem ker pravjo da je to se slabse, da mal se morm razgibat bojo pa pol vidl ce kratek sprehod vpliva kej na to. Najin soncek pa se razvija kot je treba, za pljucka injekcijo smo pa tut ze bli delezni. So mi pa tut razlozil razliko v KRATKEM MV in PREHITRIM KRAJSANJEM OZ. MEHCANJEM MV. :) ker naceloma 2,0 ni rizicno kratek mv, je problem ker se bojijo da se mi prehitro mehca in nebo zdrzal do pdp-ja. Sem pa hvalabogu se zaprta, pa filing me daje da bo nas mali na koncu se cez rok sel :) upam da uzivate s svojimi zivahnimi trebuscki :D

Hej punce!
Najprej se opravičujem, da dolgo nisem nič napisala - pridno vas berem, ampak sem zelo redko na računalniku (večinoma preko telefona) in potem redko kaj pripišem. Vsem novim januarčicam želim dobrodošlico. Prejšnji teden sem imela pregled - mi je ginekolog znova potrdil, da pričakujemo pupiko, tak do smo veseli in nadaljujemo z nakupi. Sicer je bolj drobčkena za svoje tedne, tak da se zna zgoditi, da bo na svet pokukala šele v začetku februarja :) no nogice pa ima dolge na mamico in atija :)
Uživajte v nosečnosti :)

Pozdravljene, punce!

Vem, da se že dolgo nisem oglasila. Kaj naj rečem: gužva.

Prej je bila služba, pa direkt v vrtec in potem napolno z otroci izkoristit lepe dneve, zvečer pa pospravljanje, pranje,pripravljanje kosila,..... Vikendi so bili itak aktivni. Ko se je pa začelo slabo vreme, smo pa zboleli.
Smo šli prejšnji vikend na en piknik bratrancev in bratrank (z družinami seveda) in so mi vsi trije zboleli- dva skoraj bronhitis (na meji, seveda inhaliranje podnevi, ponoči, mazanje z materino dušico, fiziološka,....) in eden z vnetimi ušeski.
Nato smo ugotovili, da smo tam pokasirali še uši in smo imeli še s tem cele kolobocije in potem VSEEEEEEEEE preprat, presesat,...... se mi zdi, da sem prejšnji teden samo prala. Pa moj mi je še hotel nekaj slabo vest delat, da naj delam to ponoči, ko je poceni tok, pa sem ga sam pisano pogledala. Kot da nisem ponoči vstajala, pa inhalirala fante, pa antibiotikov, pa še preoblačit, ker se ta srednji odvaja od pleničke ponoči,... Je hiter ugotovil, da je boljš, da kr neha. No, v sredo zvečer pa je ta srednjemu (Juretu) še straniščna deska padla na luleka in mu je presekala čisto gor nad lulekom. Ga je moj hitro peljal k zdravniku, pa na srečo ni bilo prehudo, tako da so mu dali une hansaplaste gor, pa kontrole in prevezi. No,danes smo bili spet na kontroli in JUre ima še 3 dni antibiotika pa upam, da smo. Vsaj za kak teden

Sem pa imela prejšnji teden G in morfologijo. Pa bi naj bila noseča 22 tednov, ampak velik je bil za skoraj 25 tednov. Tako da mi je sedaj napisal še en PDP in dal oba pod vprašaj in je rekel, da bo videl na naslednjem pregledu, kako je na stvari. Ker res pa je, da se mi ne sanja, kdaj sem imela menstruacijo. Ker prvič po porodu od Žiga sem jo dobila 15. v mesecu, naslednjič 25. v mesecu in tretjič se mi ne sanja, kolikega smo bili. Samo vem, da smo bili potem maja v Ameriki in da je nisem dobila in sem že tam vedela, da sem neoseča, ker sem 5 dni živela od kave, naslednji dan je pa nisem mogla videt. Kar pa sem mogla taktično skrivat oz zakrivat, ker bi takoj ugotovili, kaj je razlog, ker vejo, da jz ne funkcioniram brez kave :)

Je pa še vedno fant!!!!!!!!! Ima vse in je bil ful luškan. Pa tk fajn je videt, kk mu bije srček. Edino malo me skrbi, ker zdej ne veva točno, koliko sem noseča, jz pa sem RH negativna in morem dobit v 28. tednu injekcijo. Ampak boma vidla, a bo že naslednjič al ne.

Komentarji sorodnikov in kolegov so meni tako mimo, da adijo! Vsi tako malo zastanejo, ko povema, da bo spet fant, pol pa tk s takim mal pobitim glasom: NO, pa sej fantje so tud čist fajn!
GRRRRRRRR, me razkuri! Itak, karkoli je, sam da je zdravo!Ampak priznam, da sem sama tud veliko bolj za fante, ker sem sama bolj tak tip (avti, dirkanje, motorji,....) in mi neke frizure, sminkanje,.... ne gre. :)

Pa sej vem, da ni mus, da to počneš z njimi, sam res sem vesela, da so fantje in sem tudi sedaj vesela, ker bo fant.

Me pa spravlja ob živce moja sestra. Ker ona ima ta večjo hčerko in potem dva sina. Pa si je sama ful želela imet hčerke. Zdej pa meni najeda in mi teži, da naj že punčko nardimo, da si njena hčerka tako želi kako punčko v familiji, pa kk je fajn, ko jo lahko v kiklce oblačiš, pa ji delaš frizurce,pa............
Res je, da je zdej v družini na poti 10-ti vnuk, od tega sta pa samo 2 punci, ampak sta ravno tako razlike,pa še različna karakterja in se kr ne zaigrata in obe mal pogrešata punce, amapk se na koncu itak igrata s fanti.
Pa sem mela enkrat dost in sem rekla sestri, da glede na to, da imata 3 otroke, najbrž veta, kk se delajo, če sta pa pozabla, se pa naj spomneta in naj jo sama nardita, če je njuna punca tako željna ene punčke. Plus tega je ona stara že skor 10 let in me prav zanima, kolko bi njo ganilo, če bi zdejle mi punčko imeli. Mislim, kr neki. IN ko govorima, me vedno vpraša: In a je že odpadel lulek? Pa zdej me že nalašč, ker ve, da mi je prav brezveze, ampak me je minilo klicat jo-med drugim tudi zaradi tega.

Tašča je imela pa pri prvem ene izpade. MIdva sva že kr takoj, ko še niti nisva vedla, kaj bo, bolj govorila o fantku kot o punčki in ko je G rekel da je fant, je bil dojenček skoz LUka. Soba je bila v modrem, obleke bolj fantovske, voziček,.... Tašča pa skoz, kaj pa če bo punčka, ja pa nikoli ne veš, ko se lahko zmotijo,... Pa nobenga trebuha nimaš, pobi pa ponavadi bolj spredaj ležijo,.... Pa sem sam rekla: Kar bo, bova vesela. Ampoak če nama na vsakem UZ pove, da je tam lulek in ga celo sama opazima, pol bo že neki na tem. Pa še kr. NO, ko sem pa rodila in je moj poklical da je fantek, je pa sam komentirala: Joj, sam kk sem lahk res sploh pomislila, da bo punčka, če je pa moj dragi pri maši pri berilu bral nekaj v stilu in čez eno leto mu je rodila sina. MIslim, jz sem se pol, ko mi je povedal, kaj je rekla, sam za glavo primla. Ja, kaj zdravniki, pa tiste oh in sploh naprave in vse znanje, sam berilo je treba poslušat pri maši!!!!!!!!!!! Kr neki!

Je pa res. To zdej ni še nič. Vsaj kar se vmešavanja in pametovanja tiče. Potem, ko bomo rodile bo šele zanimivo. Sploh tiste, ki imamo T bližje. Mogoče bom zdej pri 4.-tem imela kaj več sreče, ker ji je uspelo, da mi je vsak začetek porodniške in uživanja z otroci pokvarila. Pa si rečem, da se ji ne bom pustila in da me ne bo spravila tako daleč, sam kaj, ko hormoni že brez tega dovolj delujejo, pol pa še ona zraven!Jao, to bo še zanimivo!

No,sem se razpisala. Nisem vas uspela kaj posebej prebrat, samo na hitro sem preletela.

Vsem, ki ste že imele morfologijo, čestitke in sem vesela, ko berem, kako ste ve vesele. Vse, ki pa morate počivati, pa dejte vse od sebe in počivajte. Itak potem ne bote več, pa vredno je!Ker tole bitjece not je sicer res zelo trpežno, ampak če nas telo opozarja, je res prav, da mu prisluhnemo. Če pa še G reče, pa sploh!!!!!!!!


lEPO NOSEČNOST ŠE NAPREJ, PA UPAM,da bom uspela spet mal bolj aktivno sodelovat!

Kaj pa ko je mene včeraj zgrabila mrzlica čiščenja omar :) Dve vreči starih, neuporabnih cot sem zmetala stran, nekaj zložila v škatle za podstrešje (sicer ne vem zakaj na podstrešje, ker evo meni glave, če bo to še kdaj prišlo s podstrešja v uporabo :) ), nekaj sem dala na stran da podarim. Spalnica je bila takšna, kot da je bomba eksplodirala. Drznila sem si tudi presortirat obleke od mojega - se je z večino odločitev celo strinjal, ampak nekaj pa je romalo nazaj v omaro :) Zvečer pa tak utrujena, da sem kar zaspala na kavču ob tv. Očitno se tudi tak pripravljam na našo pikico :)

januar2014, želim ti, da bo še vse vredu za naprej. da se vse lepo izteče tako kot mora.

uh, jaz sem imela napad čiščenja prejšnji teden. sem tudi vse lepo presortirala in zložila, nekaj vstran, nekaj na podstrešje. sem bla pol tud tak zmatrana, da še dobro, da je Brina še spala, da sem lahko si malo odpočila.

glede spola mi nimamo teh težav - ker sploh ne bomo vprašali. tašča tako ali tako nič ne vpraša, kako in kaj, še manj, če vemo, kaj bomo imeli. moji starši tudi ne - so me samo vprašali, če vemo za spol, pa sem rekla, da ne bomo vprašali. moja mami bo tako vedla že vnaprej - ugotovi po obliki gtrebuha, tako kot je pri mojem prvem otroku (in prui vse drugih). ampak sem ji rekla, da mi tudi namignit ne sme. ker bi res rada, da je spet presenečenje.

smo bili pa ta vikend na obisku pri starših in bratu od mojega . in sedaj ne vem, ali sem jaz čudna ali moja tašča. hčerka je totalno ignoriala taščo in je bla rajši v družbi svojega mlajšega bratranca. in pol je bla tašča užaljena na polno. madona, a ni tko, da se otroci rajši igrajo z otroci? ali sem jaz čudna? in se ji je potem nekaj vsiljevala in non stop nekaj težila, kar pa naša nikakor ne mara. itak sem verjetno jaz kriva, ampak tak pač je. jaz na to nimam vpliva. ne vem kolikokrat sem ji že rekla, da naj ne sili v njo, ko pridemo tja, da naj počaka, da bo sama prišla do nje. ker s tem, ko sili v njo, jo samo odbija vstran od sebe. ampak ne, se ji sploh ne da dopovedat. mah, bo že.

_____________________________

14.1.2011 sva te prvič stisnila k sebi ... dobrodošla med nami, najina draga Brina. :-)

Zmagovalec ni tisti, ki je brez poraza, ampak tisti, ki po vsakem porazu vstane in nadaljuje!

Dorotheia, dobrodošla.

tashq, upam, da si sedaj že boljše.

Aeio, vse preglede moraš plačat?
Ja trebušček lepo raste. Midva še tudi nisva nič kupila.

tashy21, lepo počivaj, da bosta držala 2v1 do decembra. Kaj če bi si na netu poiskala kakšne vaje za razgibavanje. Jaz moram tudi najdit nekaj.
Meni mož ureja spodaj odkar sva skupaj...edino, če pride kaj takega, da ne more...potem se sama.

witch, super za taščo. Mi pa smo vsi v eni hiši...midva imava urejeno stanovanje za sebe...edino kar me moti, pa je to, da nimava vse v isti etaži...imamo v istem nadstropju midva in ona dva spalnico..je med etažna hiša.
Smo se pa enkrat fesjt skregali, ker sta se preveč vtikala v najino življenje.

Meni tašča tudi ne pogosto sprašuje kako sem. Moja mama pa me vsak dan vpraša, če je vse ok, če je že po telovadil/a.

Za spol, pa sva povedala, da nočeva vedeti in noben ne sprašuje več....samo ugibajo, nekateri.

joške, moje so tudi večje, pa bradavičke tudi in kolobarji temni...pa tudi sem opazila, kot praviš witch, pike na kolobarjih. Popek pa že izgublja obliko in je že skoraj čisto raven...še malo pa ga nikjer ne bo več.

tia, prosi svojo G. naj te da na bolniško. Jaz pa imam težave s križem in s hrbtom....me tudi že med spanjem boli, tudi ne vem kako naj se obrnem, da bo boljše. Sem pa že pred nosečnostjo imela težave s križem in hrbtom in mi je tudi zdravnik na zdravniškem večkrat rekel, da bom imela v nosečnostjo težave.

3Sonček3, jaz vas ne bom zapustila. Res,da se ne velikokrat javim....imam včasih takšen dan, da mi zanič ni...še pisat se mi ne da....brez volje.

Živjo, punce!

Mal da vas pozdravim!

Mi smo ok, včeri so šli v vrtec, čeprav jim sploh ni bilo za it. Meni je pa tud ful čudno,ko je taka tišina v služni. Me od tišine glava boli

Sta šla ta večja včeri po vrtcu na eno telovadbo (alpsko šolo), ki je v telovadnici šole, zraven je pa vrtec in sva s tamalim, dokler da sva ju čakala eno uro skakala po igrišču in se lovila, skrivala, ...., potem pa še vsi skupaj, ko sta končala, tako da smo prišli domov nekaj čez 18. Pa sem hiter kosilo nardila in še mal igranja pa mal povečerjat, ker so bili ful lačni in so ob 20-20.30 vsi bili koma. Jz sem še pospravila, pometla, odnesla smeti, zložila polovico perila in sem ob 22-ih sam padla na kavč. Ponoči me je pa tak krč prijel v meče, da sem se skor jokat začela, pa še tamali se mi je zbudil in nisem mogla it k njemu, tk da sem mojga pošibala, da ga je nazaj uspaval. No, sej kdaj pa kdaj pa lahk.


Drgač pa zdej razmišljava, kaj nardit, a se preselit al ne. Nekak nama ni it v blok živet, ker sva oba že celo življenje v hiši. Želiva si it na svoje, pa imava kredit za to hišo, ker smo jo prenovili, pa še potem not nove kopalnice, stopnišče,.... Škoda se nama zdi, ker sva veliko vložila v njo, otroci imajo tule res super, sosedi so res fajni. Problem je v tastu in tašči. Na polno smo se skregali, po enem mesecu so zadnjič z mojim govorili, sam mi ni kaj drugega povedal kot to, da sva midva kriva, da otroci ne pridejo k njima (ker v celem mesecu so šli samo 2x za ene 2 min k njima dol, drgač pa nočejo). Silila jih pa ne bova. Pa 2x so leteli k njima, ko smo bili zunaj, pa so hotli zvečer bonbone insem rekla, da ne zvečer, ker gremo počasi not in večerjat in so leteli k njima v hišo, ker so vedli, da bojo dobili kar bojo rekli, pa so bili že nazaj zunaj. Mene so zgleda čisto črtali, ker ko se srečamo in jih pozdravim, me ne pozdravita oz, če so otroci zraven, neki zamrmrata. Sej po svoje pač je, kakor je. Me vsaj pri miru pusti tašča in mi ne najeda s svojimi pametnimi, ampak živet v takem, da ne veš, na čem si, poslušat njuno dretje po hiši, ....

Sam problem je, ker ne dobiva kredita, some na banki sam mal čudno gledali, ko sem prišla tja, da bi vzela stanovanjski kredit.

Zdej pa razmišljava: al se zakreditirat in zapufat na veliko, pa živimo pri kruhu in vodi, pa tud kakega morja, smučanja, pa še česa drugega ne bo. Ker pri položnicah, kreditih, lizingu,bencinu nama ostane za mesec 100 €. To pa je čisto neizvedljivo.
Tako, da bova najbrž ostala tu, sam ne vem, kako naredit, ker nam pa v tej situaciji zmanjka prostora. Zdej še gre, na dolgi rok pa rabiva prizidek oz. nekako izdelat iz podstrešja. Sam nobeden noče več € več dat za hiši, kot je nujno potrebno.
Pa ravno sem se sprijaznila poleti z vsem skupi, pa sem rekla, da jz bom že požrla stvari ali jih preslišala, da važni so otroci in sem se odločila, da bom letos devala na stran, da se drugo leto lotimo, da začnema z izdelavo podstrešja,kjer bova imela spalnico, pa okolice. Ampak zdej pa ne vem več.

Smotano je vse skupi. Vem, da se zdi noro, da vztrajama pri vsem,kar je že bilo. Ampak ne upam se napolno zapufat, ker me je strah, kaj če ostane eden brez službe. Smo adijo.

Ah,hormoni delujejo napolno.
Hvala, ker sem vamlahk mal pojamrala. Me že ful matra, ker ne morem dat tega ven iz sebe,saj vem, da mojga tud zlo boli in sploh noče kaj posebej o tem govorit.

Eh, grem delat!

o ursi2 sočustvujem s tabo. Vrjamm da ti je neprijetno tkole živet, ampak navsezadnje je važno da se mate vi kot družinica fajn in da se razumete. To je najbl pomembno. Mogoče se pa čez čas kej spremeni, pr vsaki hiši pridejo slabi trenutki ki znajo trajat pač mal dlje časa. Veš kok pravjo? Na koncu bo še vse dobro, če še ni dobro pomeni da še ni konec .
Pr nas doma je tut dopoldne taka tišina da glava boli, popoldne pa tko hitr mine da zmanka časa za vse kar bi lahko delali skupej. Sej po eni strani je tut tko uredu da nam za usak dan ostane nekej, ampak zvečer se mi pa zdi da je tamala glih iz vrtca pršla in da nismo nč nrdil koristnega, čeprou skos neki al kuhamo al ustvarjamo... a še mal pa bo več obveznosti in dokler se ne bomo navadli na to "več" bo kr pestro pol pa...hm...pol bomo pa na tretjem bejbiju začeli delat haha .

ursi2, te zelo razumem. Midva sva se tudi skregala s tastom in taščo, pa tudi fejst, da jaz z njima nisem dolgo govorila...no s tastom še dlje, pa videt ga nisem mogla....mož pa je malo prej začel govoriti z njima...pa ni šlo zaradi otrok.
Mi tudi živimo skupaj v eni hiši, pa imava svoje prostore...edino nimava vse v svoji etaži (medetažna hiša), pa tudi svojega vhoda si ne moreva narediti, zaradi postavitve hiše. Sva tudi razmišljala, če bi šla na svoje...samo pri nama je problem, ko je samo mož delal.
Bova morala še nekaj let potrpeti tukaj...je pa velika želja, da bova gradila hiši...že veva kakšna bo.

ursi2, dspela, tudi jaz se moram pridružiti vajini sagi o taščah. S fantom sva bila pred izbiro, ali se zakreditirava in si nekaj zrihtava, ali pa si urediva gnezdece v spodnjem nadstropju njihove hiše. On sicer ima dobro službo, jaz pa sem še študentka, zato je najbrž izbira več kot jasna. Ostala sva tu in si domišljala, da bova lahko živela sama.

Pri nas je situacija tudi taka, da imamo isti vhod in se na žalost ne da narediti posebej, zato v resnici sploh nismo ločeni. Z njimi se na srečo ne kregamo, je pa tako, da bi oni še vedno skrbeli za nas kot za otroke in nonstop težijo s hrano, nam nosijo zelenjavo z vrta (tudi če imava tudi sama vsak po en dober par nog), sprašujejo kam greva, ipd. Vem, da je to le iz navade in z dobrim namenom, ampak meni zasebnost in samostojnost družine (mene in fanta) zelo zelo veliko pomeni in mi take zadeve predstavljajo že pravo malo vdiranje v moj zasebni prostor. Doma imam pač rada zasebnost in mir, predvsem pa to, da lahko stvari delam tako kot meni paše. Sploh me skrbi, kako bo, ko pride mala štruca na svet. Tašča se bo najbrž spremenila v mojo osebno svetovalko in se preselila v spodnji štuk.

No vse to ni ravno neka velika tragedija. Tisti, ki pa imate doma velike prepire: vedno je res družina na prvem mestu, ne glede na to, kako se razumeš s tastom in taščo, pa vendar je v zraku tista napetost in neprijetno vzdušje, zato na dolgi rok taka situacija res ni fajn. Na veliko žalost nas vseh ne morem povedati nič bolj pametnega, lahko samo sočustvujem, mogoče pa vseeno malo pomaga, ko vidiš, da je še kdo v istem zosu.

Da ne bojo samo negativne zgodbice o tastih in taščah. Naj povem da js z mojo taščo shajam že devet let. V istem gospodinjstvu. In se do zdaj tut enkrat še nismo skregale. Mogoče se to sliši neverjetno ampak je čista resnica. Res mam srečo da sm dobila tako taščo. Sej tut ona kdaj kam "nos vtakne" ampak ne zarat firbca ampak samo ker bi rada ponudla pomoč in učasih ljudje narobe razumemo povedano. Sploh v nosečniškem obdobju. Ampak slabga pa nikol ni hotla ne meni ne nobenmu. Zlata je res.

Uh punce, ko berem kakšne probleme imate s taščami, mi je prav hudo...si komajda predstavljam, kaj morate preživljati. Naj najprej povem, da je moja tašča full v redu, dejansko se ni nikoli vtikala v najino življenje in odločitve. Verjetno je tak ok, ker se je sama kot žena in mati soočala s karakterno "težko" taščo in se sama zdaj ni spustila na ta nivo. Sem pa prvo takšno negativno izkušnjo s taščami doživela preko svoje sestre - skratka, zanosila je še v času študija in sta si s fantom uredila zgornje nadstropje pri njegovih starših...pol se je pa začelo - zakaj je okno odprto, se bo porabilo preveč za kurjavo, zakaj imata svoj zmrzovalnik...groza, saj nista dolgo zdržala in sta šla v podnajemniško stanovanje. Takrat sem bila stara okrog 16 let in sem si vbila v glavo, da ne bom nikoli živela s starši, ne z mojimi in ne s partnerjevimi...Stara sem bila 20 let, oba še študenta, ko sva šla za sebe v garsonjero...ko danes razmišljam za nazaj mi itak sploh ni jasno, da sva si upala naredit tako velik korak, ampak nama je uspelo. Res je, da sva takrat gledala na vsak tolar in si nekaj let nisva privoščila morja, ampak je bilo vredno...meni ni bilo lepšega, kot imeti svoj kotiček v katerem lahko počneš kar želiš. No, po drugi strani pa vidim primere, ko se razumejo mladi s starejšimi pod isto streho; verjamem, da je tudi v tem nek čar, nikoli ti ni dolgčas, varstvo otroka imaš na dosegu rok...mah, vse ima pluse in minuse.

Pred enim mesecem sem začela hodit na jogo za nosečnice in mi full paše, da se malo razgibam. Vam povem, da sem bila pri prvi vadbi prav presenečena, kakšne vaje vse smo delali - se mi ni niti sanjalo, da lahko to vse delamo tudi v nosečnosti. Tak da zdaj se trudim tudi doma, če mi znese vsak dan ali drug dan narediti nekaj vaj, toliko da se raztegnem in ohranim gibčnost. Me pa zadnje čase zna kar zarezat v križu, da se sploh ne morem obrnit z enega boka na drugega...groza. Moram prav naštudirat nekaj vaj, ki bi mi pasale, da še posebej razmigam ta del.

Me pa zanima glede brazilske depilacije...punce, ve ki hodite, kak dolgo pa traja da dlačice spet zrastejo. Napisale ste, da hodite na 1 mesec...a vmes kar precej zrastejo, da so moteče oz. neurejene na videz? Jih še vmes kaj brijete ali kaj drugega? Razmišljam, če bi šla, ampak tudi ne vem, če je zdaj primeren čas, ko sem noseča, da sprobam takšne novosti... Ste imele hudo reakcijo kože po prvi depilaciji? Jaz se zdaj redno brijem, ampak mi gre zelo na živce, ker dlačice tako hitro rastejo.

Upam, da so vaši malčki v trebuščkih v redu in da pridno brcajo. Moja gospodična ima posebej voljo do raztegovanja in brcanja zjutraj, ko se zbudim in ko se uležem; pa med vožnjo v avtu se vedno nekaj premika, kot da bi delala salte :) Najbolj pa jo razkurijo Keglove vaje, uh pol pa ponori in nazaj tolče. Nosim jo precej nizko, tak da najbolj nastrada mehur :)

Uh, upam, da vam zdaj nisem preveč zatežila. Punce, uživajte v vikendu :)

Tajchi84, glede brazilske depilacije ti lahko jaz zase napišem. Jaz hodim približno 1x mesečno. Hodim pa že skoraj 2 leti in so se mi v tem času že tako zredčile in stanjšale, da bi komot lahko hodila na skoraj 2 meseca. In ne, pri meni niso po 1 mesecu dlake moteče oz. zelo vidne. Samo je to pomoje malo odvisno od posameznice in od tega, kako dolgo že hodiš. Pa odkar hodim na brazilsko nisem britvice niti povohala - point je ravno to, da če potem britvico uporabiš, da vse uničiš, kar si z brazilsko dosegel. Ker res zdrži veliko dlje kot britvica. Pri meni 14 dni sploh niti ene dlakice ni. Potem pa čisto počasi in malo.
Baje ravno veliko punc v nosečnosti začne hodit na to, ker je pač praktično. Glede reakcije na kožo pa spet odvisno. Priporočam brazilsko s sladkorjem, ker ni tako drastičen poseg, kot navadna brazilska. Jaz imam mogoče par ur malo rdeče, pa še to ni nujno, ampak drugače pa sploh nič ne.

Jaz se na to brazilsko spravljam že eni dve leti po moje Nikoli mi ne uspe it, drugače se ne bojim toliko bolečine, ampak odlašam. Ne vem, kako je, če greš na depilacijo prvič v nosečnosti? Je koža kaj bolj občutljiva? Jaz se drugače zelo težko depiliram sama, ker me trebuh že zelo ovira, tako da imam trenutno pač malo več dlak

Ko berem, kakšne težave imate nekatere s taščami, se mi kar smilite. Jaz težav nimam, moja tašča je super, ampak mislim, da če bi skupaj živeli, da bi govorila drugače. Zato pa nikoli nisem pomislila na to, da bi se selila k njim. Živimo eno uro stran in se vidimo enkrat na mesec ali dva, pa popolnoma zadostuje. Ker je moj zelo proti temu, da bi jemal kredit, sva si uredila stanovanje pri naših, pa zaenkrat dobro funkcioniramo. Nikoli se ne vtikajo v naju, če bi pa se, pa bi jaz naredila red, ker se lahko s svojimi starši normalno pogovorim. Imava pa svoj vhod in smo čisto ločeni, tako da je to velik plus. Če je le možnost, si zrihtajte svoj vhod, bo takoj lažje. Ne pa, da se srečuješ na hodniku vsak dan in moraš pojasnjevati kam greš, kje si bil ... Kako bo, ko bo otrok, ne vem, ampak zaenkrat živimo v sožitju in predvsem vsak zase, kar mi je všeč. Sem jim zelo hvaležna, da imava kje biti, v nasprotnem primeru bi bila pač še vedno nekje v najemu, kar pa tudi ne bi bilo tako slabo, ampak bi precej bolj trpele finance.

Zadnje dni imam kar ene "fleše" v smislu, kako hvaležna sem, da sem noseča, kako lepo je to in kako komaj čakam, da postanemo družina. Prej nisem bila ravno navdušena nad otroci, ker sva s partnerjem živela tako lagodno življenje, imela sva službici, veliko sva potovala, imela svoje hobije, hodila ven ... Potem pa se mi je v par mesecih obrnilo in sem hotela biti takoj noseča Zdaj čisto drugače gledam na to in sploh ne morem razumeti žensk, ki ne želijo otrok (prej je bilo pa obratno hehe).

Koliko otrok imate ve/koliko jih nameravate imeti? Moj bi imel tri, ampak dvomim

Night se podpišem pod to kar si napisala glede stanovanja. Tašča je daleč in se razumeva, če bi živeli skupaj vem da bi bile težave. Ker je en čuden tip človeka. Živiva pa pri naših, zdaj si urejava stanovanje in nekako gre. Tu in tam se skregamo, oče ima kakšne svoje dneve ampak minejo. Želim si pa iti enkrat nekam čisto čisto na svoje.

Brazilska depilacija tudi jaz zbiram pogum že kakšno leto. Odlašam, strah me, bojim se tega kaj bom tam delala (kako se uležem, postavim in milijon takih bedarij) zato pa ne grem. Zato sem pa zdaj tudi jaz pač malo bolj poraščena.

Jaz imam pa zadnje dni ene hude hormonske vzpone in padce. En dan vesela navdušena polna energije. Naslednji dan jokam, tečna, brezvoljna. Tisoč stvari mi pride naprej kako bo, skrbijo me finance trenutno, skrbi me kakšna mama bom, skrbi me če bova zmogla, skrbi me kako bom rodila. Potem pa jokam in tečnarim. Saj razumete.

Night jaz sem vedno govorila da bom imela štiri otrok. Ko prvi ni in ni hotel priti, ko je bilo kar nekaj težav, pa pravim tako prvega bom imela ko nam bo uspelo. In ta bo dobil še družbo. Ker pač edinček ne bo. Močno upam, da bo ga bomo naredili veliko prej kot prvega, pa da bo ob spočetju malo manj ljudi prisotnih kot je bilo prvič Potem pa če bodo finance, če bom imela energijo in še časa za enega otroka bo še tretji. Če pa bom videla, da nimam časa, da se ne morem posvečati dvema, bomo pa tam ostali. Tako da dva sigurno.

_____________________________

V življenju nikoli ničesar ne zamudiš, ker k tebi pride samo tisto, kar ti je namenjeno!