Drage so , ker danes zagotovo ne bo cel dan dezevalo (sem se jaz zmenila ), ne pozabite na sprehod. Veste kako bodo nase bejbice vesele.
Pa lep dan vsem!

Ilenija čestitam  Pridna res!
jaz bom počakala do 12.9. ko mam pregled pri gineku, da vidim, kakšna so nadaljna navodila.

Sem pa danes dobila izvid krvi od gineka. nimam sifilisa. jes!
Pa še vedno negativna na tokso, tko da moram še naprej pazit, da se ne okužim. ok.

za negativni sifilis
za tokso sem pa tudi jaz negativna. Do nadaljnjega nič cartanja muck!

glede toksoplazmoze.. pri prvem testu sem bila negativna. imava pa perzijsko mucko, ki je izključno notranja in včasih tudi spi z nama.. tako da, ne se bat. če pazimo na čistočo in če je mačka zgolj v stanovanju in če jo hranimo z kvalitetno hrano (ne z ostanki in surovo hrano), pol se ni kaj za bat.. le mačji wc za vsak slučaj prepustim dragemu, mucko pa skopam 3x na mesec (od vedno, ne samo zdaj, ko sm noseča).. tokso lahko bolj verjetno dobiš od slabo oprane zelenjave ali pa slabo opranih rok po kakšnem delu na vrtu.

aja, a je možno da me je trebuh bolel od borovnic ? SEDAJ sem se namreč spomnila, da borovnice zapirajo. joj, grozna sem.. sama sebi škodim..

Borovnice znajo zapirat ja. In najbrž te tudi zaradi tega boli. Jaz opažam, da me po sadju ful napihuje in posledično boli trebuh. Tako da sem za nekaj časa raje na domačih sadnih sokovih, pomarančni mi ful paše, sadja pa raje ne bom. Itak se mi zdi da mi non stop želodček in črevesje nagaja, tako da raje jem tisto za kar vem da ne napihuje.

joj, jaz pa sem si nakupila celo hrpo sadja, ker ne smem jest slanega in sladkega.. maline, borovnice, robidnice, ananas, jagode.. in se mi zdi, da se sedaj še bolj razpadam kot prej. prav vse me boli..

sploh nimam idej, kaj bi jedla.. vsake toliko naredim domačo juho in meso iz nje..pa včeraj sm jedla sam bel riž.. navajena sem jesti ful slanega in pečenega. sedaj pa to ne gre več.. tako da, sem čisto brez idej.. pa po dosti stvareh se mi začne bruhat..

Danes pišem kot anonimna, da me ne bi kdo obsojal. Danes sem take volje, da se prav sramujem teh občutkov. V službi sem izvedela, da ne grem na eno službeno pot z ostalimi decembra, ker bom v 7 mesecu in da taka ne smem na avion do Nizozemske - je to res? Odlično, res sem si želela, da bi dosegla kaj več, da bi se izobraževala, ker me res veseli delo. Žalostna sem, ker mislim, da se bom morala ogromno odreči in predvsem, da bom za večino stvari sama (partner bo imel tako službo, da predvideva turnuse in vožnjo vsak dan še kar daleč) - tako zgodaj namreč moja nosečnost ni bila planirana. Ne vem, kako mi bo vse to uspelo.

Pač šefinja je rekla, da se ne morejo zanesti name - da sicer bog ne daj - ampak vseeno se mi lahko zgodi, da bi morala ostati doma in ležat, ker bo tako rekel zdravnik. Zato bodo zaposlili še nekoga, ki ga bom morala jaz tri mesece uvajati (sama pa sem bila kot nova bolj kot ne na lastni iniciativi kar se tiče "učenja novega") - da bo prevzel moje delo. Seveda se lahko samo sprašujem, kaj bo z mojo službo po preteku porodniške - najverjetneje nič? Totalno usrano se počutim sedaj in imam občutek, da za nas 30 in nekaj - nikoli ni pravi čas za nosečnost - ali nimaš kariere in nimaš finančnih pogojev za imeti družino in komaj dobiš službo (največkrat sploh ne in delaš na črno), ali pa službo ti končno rata dobiti, ni zaželjeno da si noseča - potem si - se ti pa vsa vrata zaprejo. Saj vem, da bo otroček prinesel tudi marsikaj lepega - ampak sem vseeno žalostna, ker moram kar na lepem ogromno stvari pustiti, kao zaradi otroka in sebe in lastnega zdravja . Zelo sem si želela otroka, ampak trenutno se počutim povsem zbegano in nepripravljeno na vse. Na kratko, usrano.

anonimna, poglej. jaz sem pol leta delala zastonj, brez potnih stroškov, malice, plačila.. hotela sem se nekam vrinit, ker je bilo rečeno, da nekoga rabijo.. delala sem na polno,kot da sem tam zaposlena.. pol sem pa vse skupaj pustila, saj se mi je zdelo nesmiselno, ker toliko časa ni bilo nič.. so me pa sedaj klicali, da bi me lahko zaposlili. grozno. sedaj ko sem noseča, bi me zaposlili, prej pa ne! nikoli niti omenili niso, da bi me! oni seveda ne vedo, da sem.

iščem pa službo že nekaj let in to je bila prva resna ponudba.. sedaj, pa bo vse splavalo po vodi..

ne bodi žalostna, služba in kariera so pomembna dejavnika..ne moreš pa se k njim priviti v hladni noči, kot pravijo.

glavo gor!

anonimna vse se kdaj počutimo tako kot se ti. Jaz tudi nisem načrtovala tega otročička in saj sem ful vesela, potem pa pride kakšen dan ko me panika, jokam, si mislim kej mi je bilo tega treba, ker sem imela namen najprej malo delati, potem pa otrok. Pred enim letom sem diplomirala, službe itak nism dobila, tudi za nižjo izobrazbo ne. Zdaj vem da je ne bom dobila pod nobenim pogojem. In potem vidim kakšen razpis in si mislim, to bi bilo zame.... in pol pomislim, nič ne bo, kdo bo uzel nosečko u službo. In za kasneje tudi vem, da bo z otrokom in brez izkušenj še težje. Verjamem, da si razočarana kej ti v karieri ne bo več tako preprosto, vendar tako pač je. Za to da boš imela otroka bo treba marsikaj požreti. Na žalost svet ni pravičen.

cataleyamiller - jaz se sadju res izogibam. Opažam da mi kuhana zelenjava ne dela problemov, najbolj mi paše kakšna obara. No včeraj sem pojedla 2 paketa grisinov, drugače jih ne maram. Pa jesti moram večkrat po malem, tako da jem ene 5 do 6 obrokov dnevno, ker če ne ali se slabo počutim ker premalo jem, če se pa napokam mi pa spet dela slabo.

Anonimna, zdi se mi čisto normalno, da čutiš, kot čutiš. Vsaki se pojavi strah o prihodnosti, o karieri, o tem ali bo lahko uresničila, kar si želi. Fino je pa strah začutiti in predelati tako, da te spet začne voditi ljubezen (čeprav morda zveni pocukrano).
Predvsem je fino, da začutiš, česa te je resnično strah - morda tudi materinske vloge/da ne boš dobra mama?

Mogoče je prav, da si daš čas in začutiš tudi te občutke in da resno razmisliš o vseh možnostih, ki ti padejo na misel.
Konec koncev - lahko se odločiš tudi za splav, čeprav te bo morda kdo obsojal.
Predvsem se mi zdi prav, da si dovoliš svobode in da se zavedaš, da je življenje tvoje, da si odrasla in da LAHKO sprejemaš svoje odločitve.
Pogosto komaj ko si damo možnost in dovoljenje sami sebi, da nečesa NE naredimo, pride do nas pravi odgovor - kaj si resnično želimo in kaj je za nas najboljše.

Ne, abortus ne pride v poštev v nobenem primeru, saj kljub temu, da nosečnost ni bila načrtovana, ne veva, kako bova "stala" s temi stvarmi v prihodnje - najprej sva že mislila, da otrok po naravni poti sploh ne bo (tako zdravniki). Ne strinjam se s tezo "treba požret" in "žrtvovanje". Zavedam se, da naša družba trenutno ni nekaj baš naklonjena mamicam z dojenčki - vse lepo in prav dokler ne gredo v vrtec. Pač ja - strah me je predvsem s finančnega vidika in vidika - začeti znova - ker sem ves čas mislila, da hočem to, da sem pripravljena, zdaj pa se kar naenkrat počutim, kot da nisem na nič in me je vsega božjega strah - ali bo v redu, da ne bi bilo kaj narobe, kako bom shajala, kaj bom naredila, če bom potrta ... Imam neke strahove kar naenkrat, pa ne vem sploh od kod so padli

Pa ja, se mi zdi vse skupaj čisto razumljivo in vseh se kdaj polotijo strahovi.
Še posebej, če si po naravi ˝ziheraš˝, imaš rad stvari urejene, preden se v nekaj podaš.
Vsega na žalost (in pogosto tudi na srečo) ne moremo kontrolirati in se moramo preprosto vreči v nekaj in zaupati (najbolj vase in v življenje na nasploh) - kar pa je po mojem mnenju ena izmed težjih stvari v življenju.
Tudi v partnerstvu npr. nikoli ne moreš vedeti, da bo ˝za vedno˝.
Kar pogumno!

Anonimna povsem razumem tvoje strahove, dvome. Mislim, da je to v teh časih kot so tudi nekaj normalnega...potem še prva nosečnost, ko ti je vse neznano in do sedaj si imela en način življenja...seveda z otrokom je drugače...a meni osebno se je življenje spremenilo na bolje. Otrok prinese v tvoje življenje nekaj, kar se ne da opisat. Meni se je zdelo, kot da je moja hčerkica tisto kar je manjkalo prej, da bi bila srečna v lajfu. To je pač moja izkušnja. Tudi sama se sprašjem, skrbim, če bo vse ok, kako bo. a vem, da zmorem.
JAz dobesedno obožujem mojo službo, mi da šprint, voljo in vsak nov dosežek je tudi moje osebno zadovoljstvo. K sreči pa imam razumljiv team in nosečnost ni ovira. Upam samo, da bom lahko do konca delala, ker v prvi nosčnosti sem bla že prej doma. Edino za kar bom prikrajšana sedaj, ko sem noseča so sejmi, a bo pa čez 2 leti.
Nevem sedaj, če tebi grozi da izgubiš delovno mesto, nisem dobro razumela, a če ti ne ne delaj si tolk skrbi, boš lahko pa ko se ponovno vrneš na delovno mesto spet napredovala, se vključila. Govorim na pamet, ker ne poznam tvojega delovnega mesta. Skratka ni vse tako črno. Tudi midva s partnerjem sva bila mal v skrbeh zaradi denarja...jst sem takrat ravno menjala službo on ni bil gotov, če bova zmogla...a na koncu se je vse dobro izteklo. Povsem mogoče je, da ti nosečniški hormoni mal nagajako pa se te zato oklepa to razpoloženje.
Skratka drži se in vedi, da te nihče ne obsoja. Držim pesti, da bo vse dobro in boš na koncu srečna z odločitvijo

Anonimna me je kar pogrelo

Sam to, da ti je rekla, da se ne more nate zanest zaradi nosečnosti, ja halooo? Baba blesava! Pa sej nosečnost ni bolezen! Tveganje za bolniško je pri vsakemu, ne glede na nosečnost.

No, upam, da ni tako hudo in, da te bo služba po prodniški še čakala. A si za določen čas?

Ne glede kako bo, nima smisla se zdaj sekirat. Delo opravljaj še naprej korektno in verjemi, da se bo dobro razpletlo

Živjo mamice-to-be :) Se opravičujem, ker 'vdiram' v vaš forum, vendar iščem male modelčke, ki bi jih lahko ujela v svoj objektiv v prvih dneh njihovega življenja. Tako bi ustvarila trajen spomin na vaš mali čudež. Ker gre za tako imenovani portfolio building, bi bila cena zelo ugodna. Prvi, ki se javi pa bom slike podarila. Zainteresirane me kontaktirajte prek zs. Prijetno nosečnost vam želim, N

Anonimna, tvoje skrbi so nekaj cist naravnega, ko bos zagledala malega soncka ti garantiram da ti bo sluzba zadnja stvar s katero se bos obremenjevala
Na zalost zivimo v takem fajn svetu, kjer se mormo zenske ves cas dokazovat, kar pa moskim ni treba...
Jst sem se neki casa obremenjevala, itak je bil vedno isti odziv karkoli sem nardila, zdej sem pa mislenja da dokler bodo pogoji taki da mi ustrezajo bom ostala ce se pa kej spremeni pa grem. Oziroma ce me odpustijo grem pa sam se na bols.
Vedno glej na stvari pozitivno, mogoce ti pa sam pomagajo da si poisces kej bolsega

Pozdravljene marčevske mamice. Tudi sama sem deležna ponovne sreče. Tokrat podvojene ;). Odštevam dneve do nuhalne, kjer bomo videli, kak se dogaja in če bom postala mama enojajčnih dvojčkov... Sem brala, da zna bit taka nosečnost zelo rizična, vendar sem na srečo optimistična in prepričana, da bo vse OK.. Imam pa že enega živahnega dvoletnika in zato sem bila kar šokirana, ko mi je povedala, da sta 2 .

Ah, te službe, tudi sama nimam nič urejenega, ampak verjamem, da se bo vse obrnilo tako, kot se mora...

bodte fajn!

dobrodošla Nanuk...o super prva nosečka med marčevkami z dvojčki...čestitam pa upam, da bo vse potekalo kot mora. Dvojčki, enojajčni so nekaj posebnega...oz. vez med njima je nekaj čarobnega...ti pravim iz prve roke

Ja, verjamem :) držim pesti, da bo potekalo vse ok in da bom postala mama na kubik ;)

Tippi srečno jutri

Anonimna! Lahko te razumem! Tudi zato, ker se mi je letos iztekla pogodba o zaposlitvi in sem pristala na zavodu. In poglej ti to, ravno v času, ko si tako zelo želiva otročička, na vrat pa nama trkajo leta?! Kaj zdaj??!! Preprosto. V življenju pride trenutek, ko se moraš odločiti kaj ti več šteje in katere so tvoje prioritete. Potem je odločitev enostavna!

Praviš, da so se ti na nek način zaprla vrata? Mogoče res, vendar moraš vedeti, da tam kjer se ena zaprejo, se druga odprejo!! Sem to doživela v življenju že večkrat in kakorkoli sem obračala situacijo, kako bi bilo, če bi bilo, in vedno znova ugotovila, da ne bi prav ničesar spremenila. z zaprtimi vrati vred!!

Želim povedat, da mogoče zdaj gledaš na vse skupaj črnogledo, malo nam nagajajo tudi hormoni, ampak iz tvojega pisanja je razbrati, da je detece zaželjeno, da si si že davno postavila prioritete v življenju, in iz tega izhajaj! Iz lastnih izkušenj vem, da je biti brez službe grozna zadeva, in vem tudi, da se od ljubezni ne da živeti, vendar sem še vedno prepričana, da kjer je ljubezen, razumevanje, spoštovanje, kjer imaš podporo partnerja in kjer te obdajajo otroški nasmehi, tam se veliko zmore!!

Srečno!

Čestitke dvojni mamici!!

Legojunior celo noč sem slabo spala, ker sem v pričakovanju pregleda  pa še strahovi so me preganjali, ker se bliža dan, ko bom izvedela rezultate krvnega testa, in da bo krvni test pozitiven  grozna noč!

Je pa fino, ker sem danes zjutraj spet najdla srčija iz prve