Hej hej!
Ja, ful zatišje.. tu in na FB. Sicer nas čez vikend ni bilo kaj veliko doma, pa že itak po vikendih ne hodim skoraj nič na net.
Meni se zdi, da moje slabosti miiiiiceno popuščajo oz. niso več tako zelo intenzivne. Še vedno nisem ok, ampak nekak se da pregurat dan dost boljše kot prejšnje tedne. V soboto sem dopolnila 10 tednov. Tako, da grem v 11.
Aha, pathra, ja, vi ste meli "trebušnjake". Uh, res nič prijetna zadeva. Ampak naj te ne skrbi zaradi pikice v trebuhu. Ona si zase vzame iz tvojih zalog, tudi če te nekaj dni zdeluje kaka viroza. Ona tega sploh ne opazi. Kaj pa tiste, ki bruhajo prve mesece in tiste, ki pristanejo na infuziji. Moja prijateljica, ki je nosila dvojčke, je prvih 4,5 mesecev bruhala nonstop po obrokih, vse dni preležala brez energije, enkrat šla po infuzijo. In sta se čist normalno rodila dva korenjaka
.
Aja, ko smo že pri dvojčkih, Agnes, mene je tudi bilo strah, da če bi bla dva. Imamo kar 3x dvojčke v družini po raznih kolenih. Tako, da sem bla prav prestrašena in še večer pred pregledom je bil na tv en film, ko je ženska rodila dvojčke. Madona, mi je psiha delala
. In potem, ko sem dejansko ležala na mizi pri G in on reče: En plod!.... Jaz pa vsaaaa olajšana: aja, je en, sigurno??? Vsa vzhičena sem ga vprašala. Pomoje je mislil, da se mi je malo odpeljalo
.
Pozdravljene tudi vse nove!!!
Aja, zdej v službi res vsi vejo, officially tudi "über-šef". Malo je zatrokiral, čeprav me je skos v preteklosti zafrkaval, da pa ja moram met še enga, da en ni noben. Zdej pa je bil kr presenečen. Čeprav potem se je že smejal in rekel, da je prav tako in da itak mi že zadnji vlak odhaja (zaradi let kao)
.