IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
IZVIRNO SPOROČILO: nejcko
Skratka to je samo neka namišljena travma, ki smo si jo ustvarili v svojih glavah, ker brez milke in levis kavbojk se pa res da komot preživeti (kakor se da preživeti brez GAP ali NEXT cunj, ki jih danes naročajo prek neta ipd.) Da le lahko kupi človek mleko, moko, kvas in sol, pa smo že na konju
Pravzaprav ni mi jasno zakaj nekateri niso zadovoljni s tistim kar imajo in hodijo cez mejo delati, da bi oni osebno imeli vec in bi manj dali domovini, ki je vstiski in je treba zategniti pas ter prispevati.
BTW: Potrosniska kultura ni stvar posameznika, kot tudi ne druzbeno stalisce do dolocenih pojavov, njih sprejemljivosti, dovoljenosti in obravnavanje. Pricakovanje, da bodo povprecni ljudje trdnejsi in strokovnejsi ter da bodo prepoznavali trzne prijeme v potrosniski druzbi je sprenevedanje, ignoranstvo in licemerje.
Se absolutno strinjam.
Zadnjič bi mogla svoj post bolj podrobno razložiti, a se mi ob 2 zjutraj res ni dalo več
Na bivše šopingiranje v I in A moramo gledati z dveh perspektiv, ki tudi jasno kaže na dva tipa potrošnikov. Ker dejstvo je, da obstajajo potrošniki in potrošniki.
Moji starši (in tudi jaz danes) smo hodili v šoping v tujino izključno po artikle, ki se jih v rajnki Jugi ni dobilo, pa še to določene artikle samo določen čas, npr. kava in pralni prašek. Kakšna cunja ali čevlji ali kaj drugega je padlo zraven res zelo redko. Pač bolj iz veselja kot iz potrebe. Prisežem, da milke kot otrok sploh poznala nisem. Sem pa vedela za flumastre Jolly, ampak mislim, da mi jih starši nikoli niso kupili
So bili pa druge vrste potrošniki, ki so odili v tujino po nakupe izključno po artikle določenih znam. In taki obstajajo še danes. Ki hočejo, ja točno - hočejo - točno določeno znamko in če ni druge, jo kupijo magari na drugem koncu sveta (danes preko neta).
Zato pravim, da je šopingiranje v bivši Jugi samo namišljena travma. Ker realno za šopingiranje v tujini ni bilo neke realne potrebe, razen v določenih obdobjih, ko se določenih artikolov, ki so za življenje pomembni, pri nas res ni dobilo.
In tudi danes imamo potrošnike in potrošnike. eni bojo dali pač vse za to, da bojo oblečeni v znamke ali kaj podobnega, drugi se pač zadovoljimo s tem, kar nam je dostopno. In oni prvi nikoli, ampak res nikoli ne bojo nikoli zadovoljni, vedno bojo imeli vsega premalo v vsakem sistemu in v vsakem režimu. In bojo vedno jamrali. In jim bo vedno premalo denarja. Vedno bodo hoteli imeti več in vedno bojo nezadovoljni.
Ampak takih potrošnikov je procentualno zelo majhen odstotek.
To je pač poseben tip ljudi. Taki pač so.
Kot obstajajo večni socialci.
Ali pa deloholiki.
Samo določen procent. Ki svoje prioritete drago plačuje z večnim nezadovoljstvom. Poudarek je na plačuje!!!
In ta odstotek ljudi pač ne more biti kriv za svetovno ekonomsko krizo, kot skuša prikazati liliana. Ta odstotek ljudi ekonomijo kvečjemu poganja.
Ostali jo vzdržujemo. Fenancarji in bankirji in tajkuni in multinacionalke pa jo rušijo za nas (zase seveda ne).
Uh, upam, da sem sploh razumljivo napisala, spet je pozna ura
Skratka, podpis pod Ankico!