Anya, jaz mislim, da so vsi taksni obcutki povsem normalni. Moras pustit sama sebi cas, da vse to sprocesiras v sebi. In ja, res je kar pravijo-zivljenje se z otrokom zelo spremeni. Ampak nikakor ne v smislu konca sveta
....jaz sem takrat komaj zacela zivet, se mi zdi. Pa verjemi mi, da sem zagotovo imela mnogo mnogo vecje skrbi od tebe, saj ob sebi nisem imela tako ljubecega in pozornega partnerja, kot ga imas ti. Tudi v drugi nosecnosti me marsikaj skrbi, nic ne stima, tako kot se mi zdi, da bi moralo....ampak poglej-ce dobro premislis, smo ljudje redkokdaj na kaj popolnoma pripravljeni, kaj ni res?
Prenehaj se obremenjevat-imas cisto vse, kar potrebujes-zdravo pamet (kar se vidi po tem, da veliko razmisljas) in pa pravega partnerja, ki komaj caka, da postanete druzina.
Zagotovo bos cudovita mamica.
. Kar pa se tice tvojih skrbi glede casa, ki ga bos ob otrocku imela....ce sta partnerja slozna in se imata rada, potem sploh ne dvomim, da bo tvoj dragi z veseljem posrbel za to, da si bos lahko spocila od vsega skupaj, si nabrala novih moci in sla kdaj malo po svoje ;-) ...jaz te srece zal nisem imela-moj mi je se nedavno nazaj zabrusil, da mu res nimam kaj ocitat, da v prvih dveh letih po porodu nisem imela nic casa zase, saj je vendar dostikrat cuval hcerko, da sm jaz sla lahko na njivo delat, pa se en teden sem bila v bolnisnici... no vidis...bodi srecna, verjemi, in uzivaj v nosecnosti.