Živjo,

zanima me kako si organizirate dan, da ni vsega preveč. Meni se zdi, odkar imam otroke, da sem kar malo pozabila na sebe, vendar se ne znem izkopati iz tega začaranega kroga. Zjutraj služba, popoldne preživim čas z otroki zvečer me čaka pa še en kup pospravljanja, likanja, delo na vrtu. Kdaj si najdete čas zase? Se mi zdi, da samo še hitim od ene obveznosti do druge. Kako si ve organizirate dan, teden?

Če te kaj tolaži - slabo.
A ker v splošnem uživam v svojem življenju, še kar gre, četudi sem daleč od popolne žene, mame in gospodinje.

Sem pa precej spremenila prioritete. Sedaj veliko lažje gledam kup nezloženih oblačil kot nekoč.

Jaz sem trenirala slednje ze od davnin :)
Tukaj pa gre priznati, da sem mocno hvalezna mami, da je vsakodnevni razgovor po kosilu ob kavici imel prednost pred pospravljanjem posode in da smo vedno mulci imeli prednost pred "perfektno gospodinjo". Prav zato je moja mama - perfektna mama. Ata pa tudi ni nikoli imel nic proti tovrstni ureditvi. Vedel je, da je mama pametna zenska, zato jo je tudi ozenil je govoril...
Enako "vero" prakticiram tudi sama, brez pretenzij biti perfektna mama - sem malo prelena.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Verjetno si - podobno kot mama - perfektna mama in slaba gospodinja.

če imaš partnerja, kje je ?

Tako nekako😛.

Druga stvar, otroka ze od malih nog navajam (mi uspeva) da zna pospravit za sabo in da se zna sam zaigrat. Nic ni narobe, da se malo sam s sabo ukvarja- ne rabi te, da si jim zalepljena na rit non stop. Mama mora pocivat, pridi se bova skupaj cartala, jaz 10 minut interneta on 10 minut risank... Mama mora pospravt, pridi pomagaj, pa bom prej koncala in se bova vec skupaj igrala. ....

Tretja stvar, ce se potozim mozu, bo moz marsikaj naredil ( pospravil, skuhal, sel po malega, ga kam odpeljal)

Cetrta stvar, otroka dat spat cimprej, in po tem trenutku le cas zase- nobenga pospravljanja.

pospravljamo, ko imamo čas, zagotovo to ni vsaki večer, in zelo zelo redko to počnem sama

likam ne, razen če je res nujno potrebno - pa še to praviloma preden je potrebno takšno oblačilo obleči

vrta nimam, delo na njenem pa z veseljem prepuščam tašči (pomagamo pa vsi, kadar je treba narediti večja ali zahtevnejša dela na kmetiji)

Koliko pa so stari otroci? Ker vidim po sebi, da je to zelooo pomemben dejavnik ... Pri nas je bil nekaj let čisti raztur, zdaj pa počasi prihajamo k sebi (stara sta 6 in 3), ker sta otroka vedno bolj samostojna, več se sama igrata, bereta, kaj že pospravita itd. Tako da tista prva leta so pa po mojih izkušnjah pač za pregurat, ker je fizično majhen otrok naporen oz. bolj obremenjujoč kot večji. Takrat meni tudi ni zneslo ne pospravljat, ne športat, skuhano je bilo bolj za silo :)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

počakala se, da so "malo zrasli".
Vem, ni neka tolažba. Ampak včasih pa je tudi treba rečt: malo počakaj! poleg tega smo našli skupno točko: kuhanje. Maladva rada ustvarjata, se igrata tudi v kuhinji in tako, dva dela združimo v enega.

Ob 20.00 sleeping time za . Tako je od 20.00 -22.00 čas namenjem "odraslim"

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 4.6.2014 11:16:17 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

No, moja mama je za razliko od mene dobra gospodinja. Je vse opravila zvecer, ko smo sli spat ali ko smo sli ven. Seveda smo pozneje, ko smo bili vecji tudi mi pomagali in delali. Zato pa je perfektna pa si vcasih mislim, da je skoda, da je bila, saj se ji pozna na zdravju. Ce bi bila malo bolj egoisticna bi zanjo bilo bolje.
Zato jo zdaj poskusamo pocartati kar se da bolj.



_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

preden pride gospa, ki nam pride pocistit.





Vrt imam in uzivam v njem, se pa tudi udelezim kaksnega vecjega "dela" - pobiranja krompirja, kolin... zdruzujem okusno s koristnim :)


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

- ne sesam vsak dan enkrat ali dvakrat......ampak enkrat na teden oz. po potrebi....
- ne peglam oz. peglam zgolj tisto kar je nujno......tega je pa malo, sušilec je fajn za to, pa način obešanja perila na štrik k peglanju veliko pripomore.....
- kuhamo kosila samo za vikend.......otrok je v šoli, midva z možev v službi.....za večerjo pa nekaj na hitro......
- otrok nima vsak dan neke dejavnosti, da bi ga morala razvažati......greva pa s hčerko en krat na teden skupaj na kopanje.......in tam si jaz precej odpočijem zdaj, ker je ni treba več paziti v vodi....
- pospravljam stanovanje sproti tako da ponavadi ni nikoli razmetano......tako navajam tudi otroka......
- vrta nimam, ker me to ne veseli in ker pridem popoldne ob 5 iz službe.......
- ko je mož doma on tudi prime za marsikatero delo (recimo da prat perilo, ga obesi, kuha itak običajno on.....)
- imam pa eno sposobnost, da se znam sorazmerno dobro zorganizirati, kar pomeni, da si vzamem tudi čas zase.....zato pa eliminiram vsa dela, ki niso nujno potrebna.....in nikoli nisem razumela ljudi, ki peglajo posteljino in brisače ........

Nekako se mi zdi, da ko so enkrat otroci, pa služba in druge obveznosti, pa partner in njegove obveznosti, itd, ni človeka, da ne bi vsake toliko časa " zaplaval" oz. imel občutek, da je vsega preveč. Da bi se temu izognili po moje ni nekega enotnega recepta. Predvsem zato, ker so si družine in potrebe v njih tako različne. Po moje je potrebno v vsaki družini postaviti neke prioritete, jih izločiti oz. poudariti, vse ostalo pa se potem samo poklapa. S tem mislim, da smo si v prioritetah pač različni. Enim je prioriteta kljub otrokom, še vedno služba, drugim tipi top pospravljeno stanovanje, tretjim partnerski odnos, četrtim čas preživet z otroki. Kaj je najpomembnejše ve vsak zase. In ko to veš in če se uskladiš z ostalimi člani družine, je to to.
Pri nas sva midva res zelo zaposlena. Če ne bi na silo , če lahko tako rečem, izsilila vsakodnevnih skupnih kosil, se marsikdaj ne bi vsedli skupaj do poznega večera. Oz. bi otroci prej hodili spat, kot bi videli oba. Zaradi tega, sva ( k sreči lahko) zorganizirala svoje dejavnosti tako, da se vsak dan okrog treh zberemo pri kosilu. Vsi. Vsak dan se kuha kosilo, kar včasih ni najbolj lahko in kuharju v neznanski užitek, vendar nam skupen obrok res veliko pomeni. Včasih potem mož odbezlja naprej na sestanek, ali jaz med papirje, vendar nekako vedno nekdo ostane popoldne doma v hiši z otroki. Ta večja prevažamo na dejavnosti,delamo naloge, ta malega šlepamo zraven. Do 7 zvečer ponavadi spet prikapljamo vsi domov. Tedni nam drvijo, malo se ustavijo ob vikendih.
Sama gospodinjska opravila si razdelimo, ker drugače pač ne gre. Mulčki odnašajo smeti, po potrebi sesajo ( imamo seznam), jaz in mož kuhava ( kdor je pač prej doma), perilo peremo vsak dan, suši sušilec ponoči, likamo bolj malo oz. le srajce itd... Generalno pospravljamo ob petkih oz. sobotah dopoldne ( pomivanje stanovanja, ...).Kljub temu je velikokrat raztur, pa to še ni konec sveta.
Večji so otroci lažje je. Resnično. Še posebej, če se držiš neke rutine . Seveda , kot sem že rekla, vsake toliko časa pride kriza ( pri nas je to, če kdo od naju zboli, če je bolan kateri od otrok, če mora kdo od naju na službeno pot, ...) in letos smo kar nekajkrat dihali na škrge. Vedno, čisto vedno, se takšna kriza pozna na otrocih, na partnerskem odnosu. Vsaj pri nama. Otroci popustijo v šoli, postanejo bolj zahtevni, iščejo več pozornosti, midva zaradi pomanjkanja časa za naju oz. za vsakega posebej, večkrat butneva v nesoglasja oz. se nimava časa pogovoriti. Če je volja na obeh straneh , se prerine tudi to in gre veselo naprej.Kakšni dve leti nazaj, sem o hobijih, ki sem jih imela pred otroki le pobožno sanjala. Sedaj mi v večini uspe vsak teden priti v večernih urah ( po 8. uri zvečer) na vajo pevskega zbora in če je teden dober še na odbojko v krajevni klub. Mož ima enkrat tedensko svoj hobi, ki mu polni baterije in lahko rečem, da je to to. Aja, imamo tudi vrt. Precej velik. Obdelujemo , urejamo in skrbimo zanj vsi. Včasih pa tudi noben.
Kaj češ- sladkosti družinskega življenja.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Malo za motivacijo oz. še nasvet : ne splača se znucat

https://www.youtube.com/watch?v=SQS6FWSkK6A&feature=youtu.be

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

spremeni se.. nesrečna boš ščasoma, same obveznosti imeti ni ok.. ene že so, ampak malo bodi sebična in si vzemi čas za sebe. Na dolgi rok je to zdravo plus bolj zadovoljna mama in žena.

Jaz sem sama z dvema in naučila sem se, da lahko živim med prahom na omari, poleg kupa oblačil za zložit.. le posoda me jezi, če se nabere, ampak pomivam jo rada in je ne jemljem kot obveznost.

ja, jaz tudi, se mi pa zelo hecno zdi, ker tisti kup moti moža, ampak likalnika se tudi dotaknit noče

prve tedne z dojenčkom sem imela kar krizo - vseeno sem hotela opraviti še kup stvari in si vzeti čas zase, ampak otrok zahteva svoj čas, pozornost, nežnost, tako da sem se odločila "umiriti". čez dan sem tako z otrokom. tudi če kaj kuham, pospravljam (minimalna, nujna opravila), jo vzamem s sabo, ji razlagam, pojem, dam zraven igrače pa se sama zamoti. ko zaspi si vzamem čas zase ali pa za opravila (če se mi ravno ljubi). popoldan, ko se mož vrne s službe, še on preživi nekaj časa s hčerko in takrat imam čas, da si vzamem kakšno urico zase ali pa za opravila. seveda je to "idealen dan". včasih se kaj sfiži in je potem čisto drugače - bolj ali pa manj naporno z več ali pa manj časa za otroka ali zame.

kosilo skuham potem, ko nahranim malo in jo dam spat, kuhinjo, če ne prej, pospravim zvečer, cunje obesim, poberem in zlikam pa ko imam čas, enkrat na teden generalno pospraviva stanovanje, zvečer pa samo toliko, da ni razmetano. rada imam rutino, sama se znam dobro zorganizirat, ampak ko imaš še nekoga zraven sebe in moraš upoštevati tudi njega, potem je potrebno prilagajanje ... včasih mi pač ne znese opraviti vse tako, kot sem si zamislila ... ampak vem, človek rabi kar nekaj dela na sebi, da se prilagodi novemu načinu življenja.

to ti da občutek zadovoljstva - ko veliki čakajoču kup hitro zreduciraš z le nekaj potegi likalnika

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Podobno kot pri patrino in ankici. Pri nas je vse zelo kaotično že zaradi stalnega spreminjanja zaradi lubijeve službe: dobesedno pol ure prej ne ve, ali bo šel za par dni nekam, potem pa planiraj karkoli, če hočeš . Pomladni, poletni in jesenski meseci so popolnoma nepredvidljivi (samo da poletni mene ne zadevajo toliko, ker smo en čas na morju:D).

Sicer poizkušam enako kot lili eliminirat dela, ki niso neobhodno potrebna (pa še nekaj takih, ki so potrebna, ampak pač j* ga:D)
- sesa robi (sesalec)
- pomivam po tleh ne vsak dan, ker se čez 5 min. čisto nič več ne pozna in nimam nobene motivacije
- likam sploh ne, ker noben od naju ni v taki službi, kjer bi bilo tako oblačenje neobhodno potrebno, najin slog je pa daleč od tega:D. Zadnjič sem imela verjetno najbolj slovesno zadevo v svojem življenju, pa sem gledala srajce, videla, da bi jih potem morala zlikat in si rekla, da bo temen puli čisto ok . Likam samo, kadar šivam in takrat j eto pač del hobija:).
- v pomivalca zlagamo sproti, pulte itd... brišem sproti, ko kuham, tako da na koncu ni cela kuhinja bomba (to sem vedno sovražila)
- dejavnosti v šoli so bile med podaljšanim bivanjem, zato je ni bilo treba posebej kam vozit
- vrt je lubijev hobi in se jaz v to ne vtikam:D

- kuham pa res vsak dan, ker je sicer urnebes - sem probala včasih, če bi šlo brez, pa so vsi tako tečni in sitni, da ni za nikamor , je lažje skuhat, kot jih prenašat. Pa kuhanje jim je všeč, tako da je to lahko qality time:D. Lahko, ni pa vedno, ker je dostikrat težko kuhat, ko so že vsi lačni in sitni:D.
- kopanje z malimi zame še ni nobena sprostitev, ker se obe učita plavat, ena sicer že zna, vendar bi se rada naučila boljše, druga je tik na tem, da splava, z dvoletnikom pa itak ni sproščeno, če si blizu vode
- prat naložim v stroj že popoldne, zalaufam ga pa zvečer, tako da je zjutraj oprano in lahko obesi/m/va, poberem potem, kadar imam čas, navadno medtem, ko so otroci zraven, saj to ni tako zahtevno delo, da se ne bi mogel vmes pogovarjat, če se glih želijo

Je pa res, da je vedno lažje, ko so otroci večji, sploh ko nehajo tako neznansko veliko svinjat . Mali še vedno vsako kosilo vse posvinja, punci pa samo malo - in se kar pozna, hehe. Tako da čez par let... smo iz tahudega .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz (mi) se ne organiziramo, ker organizirana rutina enostavno ni zame. Me prime vcasih, pa probam ampak po kaksnem mesecu te rutine me ze kar depresija daje, tako da - to ni zame. Jaz sem bolj go with the flow clovek, vse bolj ali manj pocnem po trenutnem navdihu, zato pa mi je bil najvecji sok, ko je najstarejsa sla v solo, ker to je pa ena rutina, ki je ne mores preskocit. In je bilo konec potovanj iz danes na jutri, pa spanja do 12 v cet, ce se nam ravno ni dalo vstat... Gospodinjska dela so mi pa itak cisto odvec in jih dajem na stran dokler gre, ponavadi vse v nulo pocistim ko me prime pms, pol pa spet cel mesec bolj vzdrzujem samo higienski minimum. Edino kuham pa vsak dan, ker otroci ne jedo v ustanovah ( no, poleti tudi to zreduciram, enostavno skoda casa, boljse it kam ven, v naravo).enostavni nisem gospodinjski tip in konec ( zato bi se pa lahko spakirala v eni uri za pot okoli sveta, sebe in vse moje froce)

Cas za sebe - ko so bili se manjsi ga je res bilo zelo zelo malo, pravzaprav nic...kakor otroci rastejo tako si pridobivam tudi ta cas in sedaj ze lahko grem dvakrat tedensko na pilates, pa laufam v povprecju vsak drugi dan....pa lani sem bila na prvem pravem dopustu po dolgem casu, ko sem lahko v miru lezala v mrezi in brala, brala, brala...pa zvecer full berem, no, dokler ne zaspim. Al pa z mozem sama skociva na kosilo ali pa samo na polursko kavico ( neprcenljivo, ker se dobro leto nazaj je to bila misija nemogoce). Pa s frendicami imamo vecernji zmenek enkrat do dvakrat mesecno, tako da, ja si kar vzamem cas zase...se potem boljse pocutim.

< Sporočilo je popravil skuštrana -- 5.6.2014 19:24:52 >

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Pri nas je vsega preveč. Preveč cunj, ki ležijo po stanovanju. Preveč posode, ki leži v koritu. Preveč pasjih/mačjih dlak, ki so povsod. Preveč nepotrebne šare, ki zavzema čisto vse kotičke stanovanja. Vsega je preveč.

Ampak se pa nihče kaj dosti ne sekira zaradi tega.

Pomiva Pubertetnik 1x dnevno. To je njegova zadolžitev v zameno za to, da mu ne težim zaradi cigaret. Pere se ponavadi ob vikendih, med tednom pa se gore cunj nabirajo po kopalnici in izven nje. Kuhamo sicer ne čisto vsak dan, ampak 4-5x na teden pa ziher. In to z največjim veseljem prepuščam g. Možu, ker je boljši kuhar od mene. Pospravljamo, ko imamo "žuto minuto" , večinoma pa takrat, ko druge možnosti ni več. Likamo takorekoč ne (imam doma 3 nove likalnike, če katera hoče ), cunje obešamo vsi (razen Mladiča, ki jih podaja). Sesamo 1x tedensko, čeprav bi morali 3x dnevno. Okna pomijemo 1x na letni čas, ostalo prepustimo dežju . Smeti odnese Pubertetnik na poti v šolo. V štacuno hodiva z g. Možem in to obvezno brez potomstva (živčnih zlomov imava tudi brez tega dovolj). Mladič ima interesne dejavnosti 3x tedensko v sklopu podaljšanega bivanja v šoli (živimo pa tiko poleg šole), tako, da nimamo teh prevozov naokrog. Moja potomca se ne znata normalno igrati, ampak se samo elektronsko (beri: tablični ali hišni računalnik, Play Station, Internet na GSM-ih), zato je dovolj, da ju takrat, ko hočem/o mir, na nekaj priklopimo. No, pa saj Pubertetnik dosti raje zbriše ven, z družbo na igrišče. Ne, ne igrajo nogometa, ampak sedijo na klopci in se delajo pametne.

Tako, da imam časa na pretek. Uživam v svoji FB igrici (FarmVille2, seveda ), kofetkam (poleti z družbo je fajn v atriju), popoldanski beauty sleep je skorajda obvezen, večerne TV nadaljevanke tudi (pa še ena jutranja)...

_____________________________

I am not what happened to me.

I am what I choose to become.

I lost my mind, but I found my soul.

a se tukaj odvija tekmovanje KDO JE VEČJI PACEK?

Zgleda, ja. Čakam, da se zdaj peRRfektne mame oglasijo
Skratka, pri nas podobno kot pti večini, tudi to je res, da večji so otroci, več pomagajo. To posledično pomeni tudi kako minuto več zame, tako da si zdaj spet v rednih presledkih depiliram zadeve (vmes me je res, ko sem najmanj rabila, že kdaj presenetila đungla, đizs, celo na nogah?!?)