uf kako sem potem šele jaz neodgovorna, en otrok in na poti drug, v nosečnosti nikoli pri ničemer komplicirala pri hrani, kljub temu da nisem prebolela tokso (s ploh veste koliko možnosti je da se dejansko okužiš z njo preko hrane ali le paničarite za brezveze??), tudi mačk se nisem izogibala na 500 metrov, neznane pa res nisem božala, ampak to že prej nisem počela. in kaj vse še nisem ali sem delala, da bi se nekatere kar križale in zgražale - nisem šla na nuhalno (in tudi zdaj ko sem v drugo noseča nisem šla), nisem šla v šolo za starše (ker sem zdravstveni tehnik in mi res ne bi povedali NIČ novega) in še milijon stvari. pa sem rodila z lastnimi popadki po sponatanem razpoku mehurja v roku treh ur od čistega začetka in brez enega šivčka ali kakšnih težav - pa nisem imela porodnega načrta, ker drugega kot rodit ne morem. nekje na drevesu ali v vodi ali karkoli se greste nekatere, zato da bi bila nekaj posebnega se pa tudi nisem šla. edino kar mi je žal je, da sem še tisto injekcijo "proti bolečinam" vzela, ker sem bila kot zadeta, pomagala pa itak ni nič. ko sem dojila sem pazila kaj jem, potem seveda ne več. dojila sem "samo" 5 mesecev, ker verjeli ali ne se je sama odstavila najprej čez dan, po treh tednih še čez noč, tako da tudi tukaj nisem predlagano za medaljo za popolno mamo. ne ukvarjam se z njo 24/7, ne animiram jo vsako minuto dneva ker to preprosto ni možno, ne vlačim jo po rokah kot mačka mlade ker ima za to svoje noge, ne razkužujem ji rokice vsakič ko kaj prime v roke, in trenutno najraje poje stvar tako da jo vrže na tla, pobere in da v usta ter poje. in kaj naj? histeriram, razkužim in odpeljem zdravniku? a v vrtcu pa mislite, da imajo oči na vseh hkrati in nihče ne da nič iz tal v usta? koliko svinjarije pojedo pa jih sploh vidite(vidimo) ne, in ne padam okoli zaradi tega. vsakič lepo razložim da se to ne dela in blablabla, če pa da v usta in poje ji pa tudi ne bom ven pipala in paničarila. na igrišču je ponavadi tako umazana, da me mamice s čiki v kljunu in ritjo na klopci gledajo z mešanico gnusa, začudenja in šokiranosti. ampak me ne gane, lahko obdržijo svoje pridne in popolne robotke v vozičnih, da se slučajno ne umažejo, jaz bom še naprej norela z njo in se igrala in če se bo umazala jo bom umila, kot jo vsak dan. nekatere se pa obnašajo, kot da pridejo na modno revijo razkazovat svoje lutke in ne na igrišče, zato kar je dejansko namenjeno - igranju. če se umaže - hej mi imamo pralni stroj. vi perete še na roke v potoku, da je takšna panika? to sem enkrat dejansko rekla eni takšni sterilni mamici, ki me je vprašala kaj potem naredim, ker ona ne pusti da se otrok takooooooo umaže. pri uvajanju hrane nisem komplicirala niti najmanj, začetek seveda sadje in zelenjava in potem logično naprej, da bom pa skočila iz kože, ker je otrok pojedel en makaron, ki bi ga naj po programu šele čez dva meseca - lepo vas prosim. do prvega leta je jedla VSE, razen gob, pikantne hrane in par stvari kot so slanina, prekajeno meso in podobno, to kar ji še dandanes pri 20.mesecih ne dam. pa kljub vsemu temu, glej čudež nobene alergije, je VSE in ni niti ene stvari, ki jo ne bi pojedla, v vrtcu je od 11.meseca pa je bila 2x prehlajena in 1x imela vročino 38° celi 2 uri in to je vse od njene bolezni. na bolniški nisem bila še niti en dan. res, sodeč po drugih mamicah je čudež, da moj otrok še živi po vsem tem, še večji čudež da je nonstop nasmejana od ušesa do ušesa, da ji kljub temu da ji ne dovolim vsega kar si zamisli še nisem "ubila" čuta za kreativnost, da je vseeno trmasta kot mamica in ima energije za izvoz. da me kdo začudeno gleda, ker moj otrok pozna besedico NE, da reagira nanjo, da vedno da rokico, ko ji rečem (verjemite da v to je bilo vključeno truda še in še in zdaj ob cestah, ko to zahtevam ni nikoli več problema), da slišim obtožbe kako dresiram otroka ker ji ne pustim popolnoma vse in še marsikaj. najbolj nora pa sem seveda, ko ji koščka hrane ki ga je pobrala iz tal in dala v usta nisem izbila iz rok. bolj normalna bi dandanes po mnenju nekaterih bila, če bi ji po tem razkužila usta, roke in peljala na izpiranje želodca. pa popolna in moderna in oh in sploh nimam niti želje postati in sem z veseljem najbolj nenormalna mami v okolici. važno, da je moj otrok srečen . torej, kaj točno vam koristi vso možno kompliciranje na tem svetu, tam kjer to ni potrebno? poglejte naše otroke čez 20 let pa povejte kaj ste s tem dosegle in v čem se razlikujejo od moje, ker me res zanima. pa tiste, ki se bojite, da se otrok umaže (vas srečujem na igriščih, katere ste pa same dobro veste), ga vprašajte čez 20 let, kaj ima od tega, da ste se šle modno revijo na igrišču in ga razkazovale v popolnih firmiranih cotah naokoli, medtem ko so se drugi v peskovniku - kaj češ hujšega - umazali.

sicer najprej nekaj, kar nima veze s temo:

uvajanje v vrtec je zlgedalo pri nas tako: prideš ob 7.30 oddaš otroka in se vrneš ponj med 15.00 in 16.00

aja pa na nuhalno svetlino pa v starševsko šolo nikoli nisem šla mam 2 otroka

za moje pojme je marsikaj kompliciranje...ampak se enostavno pač ne ubadam s tem. vsak svoj podmladek uči in ob tem komplicira tako, kot se mu zdi. dopuščam možnost, da se tudi jaz komu zdim komplicirana, vendar ro močno dvomim

tak da komplicirajte in pustite druge da komplicirajo


< Sporočilo je popravil mojamura -- 25.7.2014 14:27:49 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.