Videla sem njegov penis, kaj pa zdaj, ali sem noseča? Mislim ali provukacija al so pa ene res tupe mater ene smo pa dobile sperme ze ca cel lobec pa se kr nismo noseče

Ups mislila sem lonec hihi

Hahaha...punce full ste face teta Justi :-) joj kje je to že. Me bi ji pa lahk pisale kej na to temo 'dobila sperme cel lonec in nism noseča' hahaha

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hehehehehehe...punce, face ste.....polepšale ste mi jutro . Jaz pa sem mimo ovulacije . Čutila sem je zelo, tudi prejšnji mesec...odkar pijem krvomočnico, full čutim ovulacijo. Začelo me je špikati v nedeljo, v ponedeljek me je full matralo, včeraj pa me je zopet samo malo špikalo. Zdaj pa me čaka 12 dooooolgiiiih dni . Pa da vidimo, če smo kaj ščarali skupaj. Bila sva zeeeelllloooo pridna kar se tiče, a kot pravite, če bi cel lonec spermije imele, ko ne bi bile noseče ...Držim pesti za vas in tudi zase

Pojma nimam a Pil sploh še obstaja ja pri mojih 27ih je to zgodovina
angelsi praviš, da čutiš o odkar piješ krvomočnico?Torej pomaga?Kolk jo pa spiješ dnevno?
Aja pa še to...saj vem, da je težko vedet, ampak vseeno...ko vas špika par dni, kaj mislite kateri dan naj bi bila o?Zadnji dan špikanja?

HM to tudi mene zanima kdaj nastopi O Mene je končno po tretjem ciklu klomifena mal bol špikalo pila sem pa tudi prvič krvomočnico. Me je pa kar 5 dni špikalo tako, da pojma nimam če je sploh bila ali bo namesto O spet kakšna cista . Groza čez kaj vse mora ena ženska, da bi bila noseča.
Ha sem se tudi jaz nasmejala CEL LONEC PA ŠE NIČ OČITNO POTREBUJEMO DVA KAJ ČMO TAKŠNO IMAMO NE ... V DRUGEM življenju bo sigurno bolše

Hm mene tudi tole zanima kdaj hudiča nastopi O ve katera. Me je pa zdaj po tretjem ciklu s Klomifenom in prvič z dodatkom krvomočnice in matičnega mlečka vsaj malo špikalo v času ko naj bi bila O (me je pa špikalo 5 dni) upam, da je bila , da ni spet kakšna cista namesto O . Čeprav imam občutek, da se je zgodilo slednje in spet ne bo nič.
Ha sem se nasmejala CEL LONEC ME BI OČITNO RABILE DVA DA BI BILO KAJ UČINKA ja NIČ TAKŠNO IMAMO SREČO SE MORMO SPRIJAZNIT, DA BO V DRUGEM ŽIVLJENJU BOLŠE. BO OTROK KOLIKO JIH BOMO HOTELE (mal heca)

no evo pa mi je dva posta pripopal najprej mi ni pa hotel nič groozaaa.

Tikie, Pil še kar obstaja, ga imata naročenega hčeri . Krvomočnico popijem po 2 skodelici na dan, čeprav bi lahko več, a sem rekla, da ne bom pretiravala. In že po prvi kuri sem bolj čutila ovulacijo. Približno 11.dan ciklusa (ker imam 27 dnevni ciklus) sem delala test ovulacije. Šele 13. dan mi je pokazalo 2 črtici. To je bilo v soboto. Sva pa bila s pridna že od petka, ker naj bi bila ženska plodna že cca 4 dni pred ovulacijo. No, v soboto mi je pokazalo 2 črtici, v nedeljo popoldne sem začutila prvo špikanje, ki pa je bilo v ponedeljek kar hudo. Včeraj pa že manj. Tak, da po mojem je mogla biti ovulacija med ponedeljkom in včerajšnjim dnem. Težko pa je reči kateri dan točno. Lahko, da je bila že v nedeljo. Vseeno je pa vse skupaj tombola, da zadeneš pravi trenutek. Naše telo je zakomplicirano do kraja in ga je potrebno full spremljati, pa še takrat se kaj zalomi, ker nas psiha daje. Tak, da punce, če povzamemo vse skupaj, je potrebno kar dosti truda, da sploh zanosiš. Spremljati telo, se pravilno prehranjevati, malo telovaditi, popiti kakšen čajček, pa še folna kislina, najti pravi čas ovulacije,...., že glava boli, ko takole razmišljam, na kaj vse je treba biti pozoren. Drugače sem pa optimist in verjamem, da nam bo vsem uspelo čim prej zagledati .

angelsi...ja saj vem,full je potrebno truda,zato tudi sprašujem,kako ve prepoznate o,ker sama imam tudi špikanje 2 dni in ne vem točno,sva pa pridna vsak drugi dan v tem obdobju,itak ...saj bo,upam da kmalu
Kolk časa se pa vidva že trudita?

Tikie, saj bo... ....Imam tri punce iz propadlega zakona. Z novim partnerjem, ki še nima otrok, sva se odločila, da bi le imela enega, ki bi bil "najin" . Trudiva se tretji mesec. Po prvem poskusu, ko sem itak vedela, da bo težko kar koli, ker nisem tista srečnica, ki bi iz lufta zanosila, sem takoj v drugem krogu začela s krvomočnico, ta mesec pa še s tifolom...Kaj pa vidva? Kako dolgo se "trudita"?

< Sporočilo je popravil angelsi -- 27.8.2014 14:06:18 >

Tudi midva poskušava tokrat v tretje in izgleda,da tudi jaz nisem med tistimi,ki zanosijo z lufta.Bo pa to najin prvi ,stara sem 27.
Jaz sem začela prejšnji mesec z maco,pa bomo videli če bo kaj učinka
Folne ne bom jedla,dokler ne bo ,ker niti nimam pojma kdaj bo uspelo in jo po tem takem lahko jem 2leti...
Po kolkem času ti je uspelo prejšnji dve sončici pridelat?

Se opravičujem 3

Hja, saj mi ne bi nihče verjel, a je res. Pri 17 letih sem imela hudo vnetje in diagnoza po tem je bila, da ne bom imela otrok. Ravno takrat sem začela hoditi z bivšim možem. In sva se sprijaznila, da ne bo otrok. Po srednji šoli sem se vpisala naprej, a mi je zmanjkala ena točka, da bi šla na faks, ki sem hotela. Dva dni po razočaranju, pa me je presenetila novica, da sem noseča. Bila sem presenečena, nisem vedela kaj naj. A ker si skoz govorim, da ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga, sem to nosečnost sprejela z veseljem, čeprav sem jih imela le 19 let. Bila je rizična nosečnost, ugotovili so mi še pregrado, ki sem jo hotela eno leto po porodu odstranit, a ko sem šla na operacijo, so mi tik pred operacijo naredili še en pregled in povedali, da sem 2. noseča. Po drugem porodu sva se odločila, da ne bova več imela otrok in sem o določenem času šla na kontracepcijske tablete, ki pa mi niso ustrezale in mi niso prijele, rezultat tega pa je 3. punca . Torej, nobene nisem planirala. Res, da sem bila še mlada in to poteka vse lažje kot zdaj, ko jih imam čez 30. Zato imam upanje, da zdaj, ko planirava z novim partnerjem, ne bo trajalo dolgo. A zdaj dela psiha in po mojem to ovira, da bi hitro zanosila . Pa še nekaj, kljub vsemu sem diplomirala

angelsi...po tem, ko sem tole prebrala, lahko rečem samo:wau vsa čast
Ja, največkrat je res tako, da nas pri marsikateri zadevi ovira psiha in verjetno je tudi tukaj tako. Jaz sem tudi sicer šele na začetku delanja na , pa sem že toliko literature preštudirala in preučila, da bom ravnokar diplomirala iz tega področja saj ne, da se toliko obremenjujem, si rečem, da, ko bo, pač bo.Vendar sem že po naravi takšna, da morem vse preučit, preden se v nekaj spustim in je tudi tokrat tako, da me gloda tisti'kaj pa če je z nama kaj narobe'...pa saj boooo, mora bit. Samo odmislit je treba in pridno , sam kaj, ko je tako težko dat misli na off, ker je želja velika

Tudi sama sem takšna, sploh sedaj, ko sem že marsikaj doživela, včasih mi je bilo bolj vseeno in ravno, in vse preštudiram, pretuhtam, preračunam,....groza. Prej, ko sem bila pri 20-tih in še mogoče kakšno leto več, je bilo vse lažje. Hvala bogu je moj novi partner zelo razumevajoč in pozitivno naravnan in da imava oba smisel za humor ter skušava vsako negativno stvar obrnit na pozitivo. Tudi mene zdaj večkrat prešine, kaj če ne morem imet več otrok, že tako je čudež, da imam 3, ko sem pred 15 leti dobila diagnozo, da jih nikoli ne bom mogla imet. Potem se tolažim s tem, da če mi je 3x uspelo brez planiranja, mi bo še četrtič. Zelo si želim iti skozi vse nosečniške radosti in tegobe z mojim dragim, sploh, ker si on to tudi zelo želi. Čeprav, ko me je spoznal, je vedel, da imam otroke in je misel na to, da on ne bo imel otrok, nekako sprejel. In ko sem mu predlagala, da bi pa imela otročka, je bil blažen. In to me full drži pokonci in mi daje upanje, da bo čim prej

To, da drug drugega razvedrita, ko je en od vaju v skrbeh in da znata stvari obrnit na hec, full pomaga.Če sta oba pri hiši panika, je katastrofa .Prav rabiš nekoga, da te malo potolaži, da prenehaš s svojimi 'vsemogočimi' mislimi. Moj dragi je pa 11let starejši od mene in si tudi on zelo želi (za oba bo prvi).Imam pa tudi jaz občasno prebliske, kaj pa, če je lahko z njim kaj narobe, saj je tudi že kar nekaj star itd. Mah, če nama je usojeno, se bo zgodilo.Jaz pravim, da se vsaka stvar v življenju zgodi z razlogom. Saj sedaj, ko gledam nazaj, mi je kar nekako 'žal', da se nisva že prej odločila za , vendar je blo potrebno poštimat zaposlitev itd., kar je tudi stres po svoje.Tko, da sedaj samo še čakava na
Kako to, da si se ti odločila še za enega, glede na to, da si naprej bila prepričana, da ne boš več imela?

Tikie, si imela v mislih tretjo nosečnost? Nisva imela plana, da bi imela še kakšnega, ker sem takrat dobila ravno službo, ki pa me je hvala bogu potem še čakala . Imela sem v mislih splav, a to je težka odločitev. Tako, da sem deklico obdržala in mi ni žal, ker je tak sonček. Saj so vse tri prave ljubice in si ne znam predstavljati življenja brez njih. V najtežjih trenutkih me je držala pokonci misel na moje princese. Zdaj so tavečji že najstnici, tamala pa mali vragec, ki obozujejo mojega dragega in kmaj čajajo, da bi imeli . Kot praviš, če nam je usojeno, bomo zagledali . V tem času pa bomo v najboljših močeh izkoristili čas v dvoje, jaz še čas v četverčku

< Sporočilo je popravil angelsi -- 27.8.2014 18:35:55 >

Res sem malo čudno napisala.V mislih sem imela planiranje zdajšnjega .Glede na to,da si bila v bistvu že odločena,da ne boš več imela in je tvoj dragi to že sprejel.Ti pa si ga sedaj presenetla ?Tko lepo se mi zdi.Mislm,da boste prav ena lušna velika družinica

Vedno sem si želela veliko družino. Pa sem to nekako zatlačila, ko sem se ločevala. Ko pa sem videla, kako zna moj dragi z mojimi puncami in da ga obožujejo, sem pomislila, da bi lahko z njim šla skozi to čudovito pot. In verjemi, počutim se kot bi se pripravljala na prvo nosečnost. Seveda sem se najprej o dojenčku pogovorila s puncami, ki so bile navdušene nad tem, da bi midva imela . Moj dragi pa je bil še 3x bolj vesel, ko sem rekla, da bi z njim imela otročka. Če bi bile punce proti, bi pi mojem ostalo na začetnem prepričanju, ker jih ne bi hotela prizadet.

Iiii,kako lepo resnično upam,da čimprej zagledate

Joj kako ste me nasmejale s tem loncem . Res ste face. Moj je še prej vedno govoril, da škoda vse te sperme, ki jo zmečeva stran (kondomi), da bi bilo boljše če bi jo zamrznila in potem uporabila vse naenkrat, da potem bi pa 100% takoj ratalo . angelsi tvoja zgodba je pa prav neverjetna, kao neplodna, potem pa trikrat mamica in zdaj boš še četrtič, boš videla .
Take zgodbe mi dajejo upanje, ker tudi meni zaradi PCOS niso napovedali ravno rožnatega scenarija, ampak se ne dam in vseeno vrjamem, da bo uspelo po naravni poti, brez zdravil in posegov.