Otrok pri 2,5 letih nima pojma, da je bager stal 50€ in mu je za to tudi popolnma vseeno. Zadnjič je prišel lubi iz službene poti v tujini in prinesel vsakemu eno darilce. KO je začel ven jemat stvari, je najprej dal ven plastenko vode, ki je ni do konca spil in mali je mislil, da je to zanj, bil presrečen in bil tega najbolj vesel:D. Zdaj sicer veliko barva tudi s tistimi tremi oblikovanimi voščenaki, ampak takrat bi bila tista pol litrska plastenka s četrt litra vode čisto super darilo zanj:D. Oni se ne obremenjujejo s tem, koliko je kaj vredno, samo mi se;).
Pri nas večinoma ne dobivajo kaj dosti igrač sicer - razen doma narejenih:D. Je pa res, da se tudi praznikov kar nabere: dedek Mraz, rojstni dan, velika noč, miklavž,... Ampak zaenkrat kar gre.
Se strinjam - če vidi nekaj na tv ali v reklami ali tako... potem je to navadno trenutna želja, ni to nujno to. Resnična želja je tisto, o čemer dalj časa sanjari in si želi.
Bit slišana od babic, hehe, to je poglavje zase
. Sama sem poskrbela, da sem slišana za stvari, ki se mi zdijo nevarne, pa še to ni bilo vedno lahko. Za ostale stvari pa sem bolj na izi. Povem, vedno pohvalim (večkrat), kadar kaj zadanejo, sicer se pa ne sekiram več, ker si rečem, da to pač kupujejo zase, ker se oni tako pri tem dobro počutijo in naj imajo to veselje:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
