Pozdravljene!
Zadnje čase me tuk drži da bi imela dojenčka. S fantom sva skupaj že 5 let, pa tud drugače se odlično razumeva. Problem je samo ker imam komaj 20 let. Sploh se ne morem odločit kaj naj.

Ojla!

jaz sem stara 21 let, pa mi je moj ravno včeraj sam rekel, da lahko neham jest tabletke, pa da bova počas začela delati na
sem full

Mislim, da starost tukaj sploh ni ovira, če si oba želita dojenčka kar začnita delati na temu

oj!

jaz sem tudi stara 20 let, pa sma ful premišljevala al naj začneva delat na , al naj počakava.. Glede na to, da je pred mano še eno leto faksa, sva se odločila, da bova počakala do pomladi, pol bom pa počas nehala jemat KT..

Je pa res, da mogoče še mal počaki.. Ker mene enkrat ful ful drži, pol mam pa kdaj kak slab dan, al sm kej bolana, al mam ful dela, pa me mal mine, ker ne vem kako bi vse skupaj šlo..

drugač pa nismo edine k smo tok stare.. Je še ur+sa, pa še neki nas je.. Ene pa tud že majo .. tko da starost le ni tok pomembna..

če maš šolo končano, pa stanovanje.. zakaj pa ne..

Zdej se mi je kr mal nasmejal ko sem vidla da nisem edina. Srednjo šolo mam sicer že končano, pa tud eno leto mam že delovnih izkušenj, sam fax še delam. Sej vem da bi blo bol da bi najprej fax nardila pa pol, sam res me ful drži. Stanovanje mava pa namen v kratkem začet urejat. Pa tud moja in njegova mami sta ful navdušene nad tem.
Sploh ne vem kaj naj naredim. Zadnje čase sem v takšnem začaranem krogu da se mi kr mal meša. Pa kamor kol pogledam so same nosečnice, pa

zivijo, še ena 20-letnica, ki si zeli cimprej , nisi edina res ne. glede na to , da se ne mors odlocit,.. hm jest nekako sem se odlocla, da bo pocas treba delat na temu...srednjo solo imam koncano, sedaj pa si iscem zaposlitev,... ko bo to ustimano, bom se bolj delala na . lepo se mej, kukr kol se odločis ti bo lepo

Draga Janja!!!

Povem ti da leta niso važna važno je kaj si želiš in da veš kaj te potem čaka ko je enkrat dojenček, potem pa se odločiš.
Koliko si star ne igra nobene vloge jaz recimo pri 20-ih nisem imela take želje po otročku sedaj ko sem bila stara 26 let pa je prišla ta želja in mi ni bila važna nobena stvar toliko kot to da rodim eno detko fletko. In želja se mi je uresničila in sem vsela in ni mi žal kljb temu da si 24 ur zaposlena in da nastopijo skrbi.

Če boš kos vsemu temu potem ne razmišljaj več in samo v akcijo. Pa srečno!!!!!

Jest sem pa stara 22 let, pa na bebici delava že dobri dve leti pa se še vedno ni nič prijelo!!

Dobrodošla med nami. Tud jaz mam 21 let,se kr bližam 22,pa bi mela . Morda pa bova počasi že imela. Saj leta niso pomembna,glavno je da sta oba za in da ga čimprej nardita.
LP

čaw...
sem malo starejša kot ostale na tem forumu. imam jih že čez 30 in sem trenutno prvič noseča. svetujem ti tako. dobro premislita skupaj s fantom. tudi midva sva polovico leta premišljevala, potem pa stopila "v akcijo". in nama je dokaj kmalu uspelo. sicer pa imajo malo starejše več težav za zanosit in še mnogo drugih problemov si nakopljemo, ko toliko časa čakamo. če si prepričana, da je fant ta pravi in da je čas za otroka, potem kar daj... samo to ni stvar, ki jo lahko vrneš nazaj v trgovino, če nisi zadovoljen... in s sabo prinese veliko odgovornosti. seveda se pa partnerja tudi neznansko zbližata . nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno...
veliko sreče, kakorkoli se bosta odločila!

Punce, če mene vprašate, ste absolutno premlade za otroke. Ne vem, kam se vam mudi. Zakaj bi si zapravile vso mladost zaradi želje po otroku, ki se prikaže na vsake toliko časa, potem pa potihne. Naj vas ne zavede to, da vsaka mamica zna govoriti samo lepo o materinstvu, kako je to nekaj najlepšega bla, bla, bla,... To je čisto res, a s seboj prinese tudi veliko odrekanj, skrbi, neprespanih noči, depresij, negotovosti, nevednosti in še bi lahko naštevala. Ne hitite z odločitvijo!

Midva sva se odločila za otroka, ko sem bila stara 28 let, mož pa 27 let. Oba imava službe za nedoločen čas, porihtano stanovanje, solidne plače, skratka sva preskrbljena. Dokler si nisva v hiši naredila svoje kopalnice in porihtala vse ostalo, sploh nisva razmišljala o tem. Otrok prinese toliko skrbi, da bi bilo zelo odveč razmišljati še o tem, kje bom dobila denar za plenice, zdravila in ostalo, kar otrok nujno potrebuje. Poleg tega je lepo, da so babice vesele vnučkov, ponavadi je tako, a to ne pomeni, da bodo 100% vedno poleg vas in otroka prevzele, ko ne boste več mogle niti stati na nogah od utrujenosti. Babice pridejo z veseljem otroka malo poujčkat, potem pa imajo rade svoj mir v svojem domu, saj so vse to dale že skozi.
Jaz nikoli nisem skrivala, da se po rojstvu, preden se začnejo lepi trenutki materinstva, skriva veliko hudega. Sama sem bila v hudi depresiji oz. poporodni otožnosti, prav tako poznam kar nekaj punc z enakimi težavami.

Verjamem, da ni v vseh primerih enako.

Ko boste zdaj razmišljale o meni, kot o eni tečni babi, ki je imela otroka samo zato, ker ga pač mora, vedite, da sem jaz enaka kot vse ostale mamice, ki govorijo samo lepo, le da vas jaz postavljam na realna tla.
Kot pravi moj podpis, materinstvo je najlepši dar življenja, nekaj najlepšega, kar te lahko doleti, a žal ni samo tako. Zato vedite, v kaj se spuščate in naj vas ne zavede le dejstvo, kako ponosne bi bile na svoje trebuščke. Za vse to bo še enkrat čas.

Kakorkoli pa se boste odločile, pa vam želim vso srečo.

Jaz se kar nekako strinjam z Blacky. Jaz sem stara 27, mož pa 32 in sem prvič noseča, pa se mi ne zdi čisto nič prepozno.

Blacky, ABSOLUTNO IN V CELOTI se strinjam s tabo in tvojim pogledom na materinstvo...Sama sem rodila prvo hčer pri 26-ih in drugo pri 29. Če bi se odločala še enkrat bi verjetno materinstvo zamaknila še za kakšno leto, čeprav sem se že pri 18-ih topila od sreče v bližini otrok in me je kar razganjalo od želje po lastnem dojenčku...

Tudi jaz se strinjam z Blacky, leniko, SanjoS... Nikamor se vam ne mudi. Še vedno bo čas za otroka. Imam prijateljico, ki je rodila pri 20-ih in je ful srečna s tamalo in skoz pravi, da je bil otrok načrtovan. Velikokrat pa se niti ne zaveda, ko pojamra, da nikamor ne more zarad tamale, da si ne more privoščit in it v kino, na večerjo, na pijačo s kolegicami. Tudi moja sestra je imela otroka pri dvajsetih, pa je velikokrat rekla, da ji je žal, ker zarad otroka ni šla naprej v šolo, itd. Zdaj, ko ima že skoraj odrasla otroka, pa poskuša izživeti vse tisto, kar je takrat zamudila. Samo to ni isto.

Res je, da vsak ve sam zase, kako in kaj. Če si oba želita otroka in menita, da je pravi čas, potem hitro v akcijo. Dokler pa sama nisi prepričana v to, potem raje počakaj. Ko bo pravi čas, boš začutila.

Jaz sem stara 28, moj mož 30 in zdaj sva začela delati na prvem . Imava dobri službi, stanovanje, dosti sva potovala in si privoščila stvari zase, zdaj pa meniva, da je treba naredit korak dalje v najini zvezi in zato nestrpno čakava na .

Vsekakor pa vsem želim vse dobro, ne glede na to, kako se boste odločile. Ne glejte samo z očmi, delajte z glavo!!!

Jaz pa vseeno mislim,da neglede na starost...Vsaka ve kdaj je sposobna imet otroka. Jaz jih mam 21 pa se mi zdi glih prav čas. Z dragim bova letos mela 6 let in sva oba pripravljena na otroka. Glede odrekanj pa takole. Včasih so potrebna tudi ko ni otroka in se preživi,torej zakaj bi blo za otroka se odrekat težje?
Ene pač hitreje občutimo materinski nagon kot druge!Zame leta niso ovira,kvečjemu veselje,ko se mlada ženska odloči za otroka. Mene je že pri 17 melo,da bi mela,pa nisem. Zakaj? Ker ni blo urejeno z stanovanjem,bila sem še v šoli,...Sedaj pa naj kdo reče,da imamo mlade le ŽELJO po otroku. Ni res,ene bomo komaj takrat zares srečne, ko bomo mamice.
pa hvala,da ste me brale.
LP

Če se še jaz pridružim debati, nisem ne na eni ne na drugi "strani", ker mislim, da vsaka punca ali žena občuti kdaj je pravi trenutek za spremembo v življenju, torej imeti otroka.Ne vem, če igrajo leta veliko vlogo, ker ene pri 20. letih razmišljajo in so odgovorne kot druge pri 25. tko da to ni realno.Pač odvisno od posameznika.Je pa sveto pravilo ki pravi, da morajo otroci imet otroke, ne pa čakat na "pravo" priliko v življenju (najprej izobrazba, dobra služba, uživanja in potovanja, stanovanje...) in jih je kar naenkrat 30.Pol pa problemi, "sfantaziranost" mamic...Oprostite no, če komu delam krivico, moje mnenje je pač tako.Da je pa "imeti" otroka druga stran knjige življenja se popolnoma strinjam.Biti dober starš je umetnost.

Tud jaz razmišljam tko kot Mateja. Zdi se mi da punce danes preveč vse načrtujejo in da je vse "pošlihtano". Jst pa nimam namena imet pri 30 prvega otroka. Pa ne mislm nobeno starejšo s tem užalit, ker otrok je stvar posameznika - para ki se odloči. Moj mišljenje je pač tak da se dons ljudje vse preveč pripravljajo. Si sploh ne predstavljam da bi moja mami in ati (43) mela pri teh letih še šoloobveznega otroka.
OPROSTITE AMPAK TAKŠNO JE MOJE MIŠLENJE!

tudi moje mnenje je tako. jaz sem prov ponosna na to, da me ni sram, kogreva z mamico na kaksne kufe. stara je namrec 39 let, oce pa 42. mi je vsec, da imam tako mlade starse. ceprov po drugi strani gledano-drzava se pritozuje nad premajhnim rojstvom otrok-ali secudijo. sam vam (nam) kot mladim(starim) mamica nic ne omogocijo. davki so taki da te srt prime. ane? ce bi omogocla drzava kaj (razen paketov a,b,c,d), bi se se marsikatera odlocila se za kaksnega otroka.

tudi jaz imam ze vse poslihtano. in si zelim cimprej imeti tisto malo strucko. ce s spartnerjem oba strinjata, nevem zakaj bi bila to ovira. JANJAA, ce sta pripravljena, zakaj pa NE? jaz bi

LP

Se popolnoma strinjam z Blacky in podobno mislečimi.
Midva sva šele zdaj začela malo bolj resno razmišljati o . Stara sem pa 28 let. Sicer sem že od nekdaj imela rada otroke, ampak ko sem bila še na faksu (moj je bil že zaposlen), stanovanja še nisva imela zrihtanega, nama še na kraj pameti ni padlo, da bi imela svojega otroka. Zdaj, ko sva malo starejša in imava oba službo, stanovanje (no, še kakšen mesec, pa se vseliva) pa je prišel tudi čas, ko bova začela delati na

JANJAA, jaz bi na tvojem mestu še kakšno počakala.

ups, pozabila napisat kakšno leto počakala.

A je imela že katera pa fax delala?

A je imela že katera pa fax delala?

ur+sa kuk si pa stara? Če ni skrivnost!

No še moje mnenje. Ko sem bila jaz v vaših letah in sem delala faks je moj hotel imet otroka, jaz sem mu rekla, ja ko bova na svojem bova razmišljala o tem, ne pa da bomo vsi v eni sobici, no saj je velika soba, ostali prostori pa so skupni z njegovo družino. In potem mi ni več rekel. Ko sem šolo končala je zopet rekel, jaz e nisem imela redne službe in še vedno nisva bila na svojem, in sem mu zopet rekla, ja ko bova na svojem. Lani ko sva se pa poročila, pa parcelo sva že imela, pa sva šla v akcijo. Do danes sem 2* zanosila, enkrat sem imela ss, drugič IMN. Hiško sva začela letos zidat, vendar mi je danes kar malo žal, da nisva že kako leti ali dve prej začela. Ker sedaj se sprašujem kdaj bom imela to srečo, da bom tudi jaz začutila prve brce pod svojim srcem.

Pri moji sestri pa je čisto druga zgodba, ona je končala 3 letnik faksa in zanosila, seveda nista načrtovala. Tudi one dva nista imela nič, ona je bila še pri najinih starših, on pa je večinoma živel sam, saj je oče večino časa preživel pri svoji punci. No in takrat sta njegovo stanovanje začela preurejati in se odločila za otroka, do poroda sta vse naredila, da sta imela vse tiste stvari kar so potrebne za otroka. Ena soba je ostala taka kot je bila, tiste sobe pa itak ne rabijo. Letos je tamala stara 3,5 leta in moja sestra piše diplomo. Jaz pravim vse se da.

Ko boste začutile tisto da ste dovolj zrele ne stare da bi imele otroka, ga imejte. Jaz pri 20 nisem bila še pripravljena imet otroka, vendar je vse odvisno od osebe, eni so že pri 18 zreli za starševstvo.

No to je moje mnenje

20 let, seveda ni skrivnost.zakaj pa?