Ne razumem, zakaj npr. ne prosiš tašče, če lahko malo popazi na vnukinjo /-i. Če drugače ne, tako da jo opazuje skozi okno.

Če je otroku na snegu všeč, se bo znal sam zaigrati tudi npr. pri 3 letih, če pa mu ni, pa ga še pri 30+ ne boš spravila ven.

Ne vem no, 3 leten otrok se ravno sam še ne bo igral na snegu, vsaj po mojem mnenju......da ga bo nekdo samo zgolj skozi okno v prvem nadstropju gledal.......

Sicer pa starša tudi ne bo konec, če gre za 15 ali 20 minut z otrokom na sneg....ne glede na to, kako sovraži sneg.....

Poletje imam rada predvsem zaradi tega, ker se da okrog hoditi na pol nag, ker se da jutranjo kavo spiti na odprti terasi, ker so dolgi dnevi in kratke noči..pa še kaj bi se našlo. Kot se da najti v vsakem letnem času kaj lepega. Samo če to hočeš. Tudi v zimi. Snegu.
Ob živce me spravlja polurno oblačenje otrok v zimske nepremočljive cunje. Norim ob navešenih kapah, rokavicah in šalih na vseh možnih koncih, da se posušijo. Pritisk mi dvigujejo luže na parketu, ko otroci na škornjih in v žepih prinesejo v hišo sto kg snega. Pa vendar se ne morem upreti njihovemu veselju na snegu. Ob njih še naju zagrabi evforija. V ta namen ob takih dneh ponavadi že zjutraj spečem miške in napolnim termosko s čajem. Tako je bilo tudi prvi dan, ko je snežilo kot zmešano. Komaj sem jih nahecala, da so za silo pozajtrkovali, že so vlačili na kup ropotijo za na sneg. Zunaj smo ob čaju in miškah ter ob delanju nikakvega snežaka ( sneg je bil totalno neprimeren), sankanju in bobanju, .. zdržali do kosila. Po kosilu so vsi pocepali dol. Še midva.
Med prazniki vsak dan hodimo ven na sneg. Če ne drugače vsaj na sprehod. Priznam, da se mi čisto vedno ne da, še posebej po prekrokanih nočeh, ki so se v tem času kar vrstile. Vendar se mi zdi, da ne smem biti tako egoistična in gledati le nase. Koliko zadevščin je treba v življenju narediti, ki se nam ne dajo vedno najbolj. Norenje na snegu z mulčki ali pa biti le v vlogi opazovalca otrok na robu hriba s skodelico kuhančka ali čaja v roki- je osebno zame še eden izmed manjših naporov .


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Liliana, malo karikiram, malo pa vseeno mislim resno - triletnik se že lahko komot sam nekaj minut spoznava s snegom - seveda pa je čisto drugače, če je zraven njega še nekdo, ki mu vsaj dela družbo, četudi ni ravno zimski navdušenec.

v.d. tašča je zelo zaposlena oseba, plus ni njena naloga, da moje otroke vozi ven... je naloga staršev, in če en starš "zataji" je še vedno drug na spisku...

tko, da ne se bat tamaledve sta vseen kr dost zunaj...

ravnokar delajo snežaka zuni

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

Ti delaš samo naloge, ki jih imaš na spisku, ali narediš kakšno stvar tudi po želji ali na prošnjo drugega?

Seveda......ker triletniku je samospoznavanje s snegom (še posebno prvim v sezoni) verjetno dolgočasno......bistveno bolj zanimivo je, če je pri kepanju vsaj še nekdo udeležen in da ne kepa samo zidu sosedove hiše sam.....tudi 6 letniku je to bistveno bolj zanimivo, če je v igro vključen še kdo drug......

Pri nas se je pa danes že sneg stopil....od snežaka je pa tudi samo še vedro in nekaj kamnov ostalo......

Torej tale ni vaš ...

Pri nas ga pa mali ze kaksno urco pridno kida dol s terase. Okol hise bo pa vsaj fajn za smucat imel, ker ga je dez stopil in je zdej tak, da se ne udira vec.

Ne...mi ga nismo šli v Slovenske gorice delat......

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]