Živjo punce,

odprla sem zanimivo temo o duhovih, ali verjamete vanje, se vam je kaj takega zgodilo že?

Ja, jaz sem ze vidla duha ja, prej popoldne na kaucu, je bil velik kot moj sin, pokrit z modro deko in je reku, da je duh.

Pa tudi nlp sem ze vidla. 1 januarja zvecer so bili marsovci na pomolu in pol so se podali v vesolje, prvo je bilo njihovo plovilo se kar veliko, bolj se je dvigovalo, manjse je bilo in pol je nekaj crnega in osmojenega padlo na sosedov vrt.

< Sporočilo je popravil malaMravljica -- 1.2.2015 18:05:11 >

Hihi, dobra fora.

Meni se je pa res neki zgodilo par dni nazaj, sm ugasnla televizijo pa se je kar sama nazaj užgala, dobro da je bil dan, da ni blo tako strašno.
En dan se je mikrovalovna kar sama užgala, ko je večer in noč stalno gledam okoli, ker imam občutek da me nekdo opazuje, strašno.

po moje bo cist logicna razlaga za te zadeve. Men mi je luc v dnevni se sama uzigala in ugasala, pa se je izkazalo, da je trafo za zamenjat.

Ko te bo kdo prisel res pogledat te verjetno ne bo strah, to pa brez heca napisem.

veš, ne bo nič narobe, če boš naslednjič fotkala in še kako sliko zalepla sem

V duhove? Ne.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Ko ga bom vidla bom pa okamenela
Ja Lulu, prav imaš, kakšno slikco še gor.

hej, duhovi so na delu. men na deskici za zelenjavo rezat noce nalozit slike gor

http://4everthailand.com/loy-krathong-das-lichterfest/

no, tko bo slo, drugace ne gre. Tu pristajajo vesolci.

Hihi, dobra slikca.

Jaz verjamem v duhce oz. v duhovni svet. Nekih hudih osebnih izkušenj sicer nimam, mogoče lahko par osebnih pripetljajev povežem s tem, ampak nič grozljivega in tragičnega.
Ampak ja, verjamem.

jaz vejamem, da je vse možno da obstaja, kar ni dokazano/ovrženo, da ne/ni obstaja. ne vem zakaj ne bi verjela da je možno, če ni dokazov proti. če se nečesa ne da dokazat, ne pomeni da tega ni. že Sokrat je rekel "Vem, da nič ne vem"; zavedajmo se, da vidimo/zaznavamo le delec celotnega stvarstva.

Ni dokazov, da ne obstaja zobna miška ali špageti pošast, vendar vseeno ne verjamem v nič od navedenega, niti v duhove. Ne zanikam pa možnosti, da obstajajo druge dimenzije in druge oblike energije, ki jih mi s svojimi omejenimi čuti nismo sposobni zaznati, kot nekoč nismo mogli videt bakterij, ker nismo imeli mikroskopa, pa vseeno so in vplivajo na nas in danes zelo veliko vemo o njih. Da bi pa duhovi šibali po stanovanju in izklapljali tv, pa ne verjamem:D.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

stara moja, ce spageti monstrov ni na zemlji, so mogoce na kakem drugem planetu. mogoce v kaki drugi dimenziji. to kar vidis je samo en piscek, in kam/kateri kontekst jih dajemo - o tem ni bilo govora.

luci izkljapljat - hm, kaj pa vem, mogoce pa ni duh, mogoce je pa kaka druga entiteta - pa vseeno je neki. kaj pa ti ves kaj je. kaj pa jaz vem. nic. kadar se spomnim kak mali kos zaobjema nas vidni spekter, se tud zamislim zakaj smo tako arogantno vsevedni..

Ne rečem da vem. Samo ne verjamem. Verjet pomeni mislit, da tako je, ne da bi za to rabil dokaz.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

jaz pa verjamem, ker se mi je že kaj podobnega zgodilo.....
Drugače pa čakam enega samega duheca - svojega brata , da se mi po dolgih letih prikaže vsaj za trenutek

yeah, cist nelogicno in za enega doktorja cist neprofesionalno..

gsatalema boga, jst se tolažim, da se z vsemi vidimo še enkrat na drugem svetu prej al slej, kjer nam bo lepše

Se strinjam in upam, da res srečam vse moje ljubljene osebe še enkrat tam....
Sicer si še ne želim umret, zato bi bilo fino, da me še oni kaj obiščejo

ker si gor napisala, da ze imas kaksno tako izkusnjo. Te moram prav vprasat, te je kdo ze obiskal? Pa samo ja ali ne odgovori, ce seveda zelis odgovorit.

Ja, sem imela obisk.....

Verjeti, ne ni treba - to je za v cerkev. Dopustiti moznost in odpreti se za spoznanja... je ze korak.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Saj pravim, da dopuščam možnost, da obstaja vse. Kar se mene tiče, sem mela že svašta različnih dogodivščin, samo da tega ne pripisujem "paranormalnemu", čeprav se tako sliši. Samo pač tega še nismo raziskali, zato pač tega še ne poznamo, verjetno pa deluje lepo po naravnih zakonih, ki jih še nismo odkrili. Nekoč je bilo tudi sonce bog in nihče ni vedel nič o spajanju dveh vodikov v helij in kaj se pri tem zgodi... Zdaj je to jasno vsem od oš naprej in v soncu ne vidimo več boga. Še vedno je vir energije in s tega vidika ustreza modelu boga. Samo da ga ne jemljemo več tako. Enako je z duhovi. To, da sanjaš nekaj, kar se bo zgodilo, zame ni nič paranormalnega, recimo.

Verjamem pa recimo, da smo ena oblika življenja in da ne zaznamo vseh oblik življenja, tako kot tudi bakterij nismo, dokler nismo razvili tehnologije za to. Verjamem, da nismo edina živa bitja v vesolju, recimo. Pa ne verjamem v "marsovce". Ne verjamem v neko določeno formo, ki jo prodajajo. Mislim pa, da je zelo malo verjetno, da bi bili edini živi. Ne verjamem pa v zgodbice o nlpjih, ki se nikoli, ampak res nikoli ne zgodijo ljudem, ki imajo recimo nek rezime, da bi jim človek verjel;).

In vprašanje je bilo ali verjamemo? Ne, ne verjamem, enako kot v boga ne. Ne mislim pa, da ni mogoče, da bi bili, možnost dopuščam za vsa ta bitja.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jst bi tudi rada, da bi me prišel kdo obiskat ampak nimam želje umret, mi je lepo pa tudi me je strah umret.