....punce...
se opravičujem za anonimnost, ampak...
smo izvedeli, da bo ...pa tako zelo sem si želela eno .
trenutno sem razočarana in polna skrbi, da otroka ne bom dovolj vzljubila, upam da me bo minilo.
če mi lahko katera kaj vzpodbudnega napiše...hvala!

Ne, vzpodbudnega ne, pač pa bodi vesela in zadovoljna s tem, da bo otrok zdrav.

Moja prijateljcia, ki ima zelo bolnega otročka, se vedno kar naježi ob podobnih "razočaranjih".

Pozdravljena,

ko bš svojega sončka zagledala, ti bo prav vseeno ali je  ali . To so taka nežna bitja, da te takoj začarajo. Mi imamo tudi fantka in je prečudovit; vsak dan naju navdušuje s svojimi norčijami, pa ima šele 15 mesecev. Tudi jaz sem nekaj časa govorila, da si pa v drugo želim punčko. Zdaj pa mi je čisto vseeno kaj bo. Važno da je zdrav in vesel dojenček ter kasneje otrok.

Veseli se male pikice, ki raste v tebi in ji nameni kar največ ljubezni.

Mislim, halo??????????????????????????????????????????


jaz ne razumem takih ljudi.......

kaj bi nekdo dal za zdravega otročka,.....eni pa................

bogi otrok, ki ima tako mamo

_____________________________

Potolaži se. Razmišljaj tako: vse se zgodi z namenom.
Obstaja pa še ena rešitev: imejta še enega otroka ...Lahko pa bo punčak...
Pomiri se. To je samo trenutni šok, ki pa bo minil. In potem se boš spraševala, le kaj mi je bilo???
Pa uživaj v nosečnosti.


_____________________________

VČERAJ JE ZGODOVINA. JUTRI JE SKRIVNOST. DANES JE DAR!


NAJBOLJŠE NE PRIHAJA SAMO. PRIHAJA V DRUŽBI VSEGA (Tagore)




Moški so najpametnejši med seksom, ker so takrat priključeni direktno na izvor
inteligence.

Eh, to si samo trenutno razočarana. Bo  pa v tretje punčka . Svojega otroka boš imela rada , brez skrbi.

Ti čisto verjamem zato si jaz nisem upala vprašat za spol,no pa se mi je želja po spolu izpolnila,kot pravijo druge bo to prešlo sploh potem ko boš dobila štručko v naročje in boš najsrečnejša tega občutka se ne da opisat,drži se in bodi vesela  .

Jaz sem se vedno nekako bala, da bom nehote razočarana s spolom. Vedno sem si predstavljala, da bom imela . Ker sem firbec, sem hotela zvedet že kar takoj . No, na NS mi je G rekla, da je zelo verjetno . Vseeno pa sem  še vedno nagovarjala s srednjim spolom ali pa po moško - kar avtomatično. No, po 2eh pregledih še vedno nismo ziher - bolj pa kaže na , očitno je neki zraslo . Muči pa me bolj, ko ne negotovost - mali črviček se noče in noče jasno pokazat . In ti povem, da mi je čedalje bolj vseeno, kaj je - sploh, ko čas mineva in vidim, kako raste in brca.

Te pa po svoje razumem in mislim, da nisi grozna mama, ker ta trenutek tako čutiš. Ljudje smo in imamo svoje želje, kar je normalno. Kar pa ne pomeni, da svojega otroka ne boš imela rada. Kot mnogi, sem si tudi jaz vedno želela imeti parček, zdaj pa si enostavno želim imeti otroke - z lulčki ali brez. Prej ali slej prideš do spoznanja, da je pomemben otrokov značaj, vzgoja - ne pa spol.
Daleč od tega pa da te obsojam  - ni me sram priznat, da sem tudi jaz imela preference glede spola in mislim, da jih večina tudi ima. Tako da nič ne skrbi in raje uživaj vsak dan te tvoje .

_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

Jaz sem tudi nekako vedno mislila, da bom imela punčko, bolj sem se samo sebe predstavljala s punčko. Mož je (bil) tudi nor na punčke. Pa sva izvedela, da bo fantek. O.K., priznam, malo me je že glodal črviček, ampak potem, ko mi je moja mama rekla, da pa mora reči, da je kar razočarana , sem se pa takoj začela boriti za svojega otroka. Po moje me je prav ta njena izjava sunila v rit. Kako mora kaj takega reči za mojega otroka!!! No ja, saj to mi še sedaj ni čisto jasno, ampak taka pač je.
Boš videla, ko ga boš imela, ga boš imela rada, pa karkoli že bo. To tako je, verjemi. Lahko tudi kakšno knjigo prebereš, sicer ne vem naslova, ampak tudi o tem sem takrat brala, kako je to normalno, da mati občuti krivdo, če si želi otroka enega spola. Pa da to ni potrebno, da tako pač je, in da se itak potem zaljubi v otroka z vsem srcem, ne glede na to, katerega spola se rodi. Res je to tako.

Tudi jaz sem si želela pupo in bila 100& da bo pupa. No, na UZ pa mi povejo, da ima moja pupa luleka . Nisem bila razočarana tako kot ti, a skoraj nisem mogla verjeti, da ne bo pupa. No, potem se je moj mali škrat rodil in si sploh ne morem predstavljati, da bi imela pupo. Postal je cel moj svet in ko se veselo uči sedet, jest ter vztrajno ponavlja bedarije, ki se jih nauči, si sploh ne morem predstavljati, da bi imela pupo. To je moj otrok. Eden in edinstven. ZDRAV !!! VESEL !!! Čisto vseeno mi je, da ni pupa, samo da je moj in da je zdrav ! In je največji zaklad. 
Poskušaj se pripraviti, da bo fantek. In ga vzljubi. Čepravzaprav se mi je to vedno zdelo kot neka obrabljena fraza, šele sedaj vem kaj pomeni, ko nekdo reče : vseeno kaj bo, samo da bo zdrav !

Ko sem v 1. nosečnosti zvedela, da bo , me je bilo malo strah, kako bom pa fantka znala rihtat, pa se fantovske igrice igrat ... Seveda, je bilo vse moje razmišljanje čisto brez zveze, ker imam najlepšega, najbolšega, naj... sinčka po soncem! V drugo pričakujemo  in ravno včeraj sem ji hotela nekaj dekliškega kupit in ugotovila, da sem tako navajena fantovske cotke gledat, da mi roza ipd. zadevice sploh ne potegnejo ! Tako da, minilo te bo najkasneje v sekundi, ko boš svojega  videla. Raje uživaj v nosečnosti, ker je to prekrasno obdobje (seveda, če je vse ok)!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Anonimna, pri meni je bilo skoraj isto. Pa verjemi, da sem čez teden dni še samo govorila: moj zlati sinek, moj srček, moje malo.......sploh na punčko nekak pomislila več nisem. Prej pa: vse tiste lepe cotke,......

Počakaj teden dni, pa nam javi.....

Pri nas je bil prvi fantek. Vse je potekalo tako, da sem mislila, da se bo rodil vesoljček (napovedali so voljčje žrelo, luknjico v srčku,...) Čisto vseeno mi je bilo za spol, samo da bi bilo že enkrat mimo. Z možem sva se pripravljala na vse te hibe, zdaj pa imam zdravega 6 letnika, ki ga ne bi zamenjala za nič na svetu. Drugič pa nisem vprašala za spol in spet pričakovala fantka, dobila pa prelepo punčkico.
Se mi zdi, da ko rodiš otročka in te gleda s tistimi radovednimi očki in je čisto odvisen od tebe, da ne moreš, da ga ne bi imel rad ne glede na spol.





_____________________________

(1.3.2006)ITM 23,9, Teža 65,3 kg.
(8.3.2006)ITM 23,2; teža 63,5 kg.

Jaz imam doma že dva fantka in sedaj spet pričakujemo fantka. Pri prvem sem bila tudi jaz malo razočarana ker ne bo punčka, ampak samo trenutno, je hitro minilo in ko se je rodil sem se takoj zaljubila vanj, ker mi je bil tako srčkan, kot še nobena punčka oz. dojenček kar sem jih videla. In tako mi je bilo v druge čisto vseeno, tudi če bo spet fantek. Potem sem pa dobila željo še po enem otročku in si tokrat vseeno želela, da bi imeli tudi eno punčko,...no, pa smo spet izvedeli, da bo fantek (moj se je hecal, da zna on samo fantke delat ). In po pravici povedano, sem bila spet kar malo razočarana in še sedaj včasih pomislim na to in sem potem zelo jezna nase, kako morem kaj takega premišljevati, ko se pa toliko otrok po svetu rodi z raznimi okvarami, jaz pa si tukaj izmišljujem glede spola in da bi mogla biti najsrečnejša na svetu, ker mi je sploh dano imeti otroke in da so zdravi!
Sem pa prepričana, da ko se bo rodil, da se bom spet zaljubila vanj, tako kot v prva dva in da ga ne bi zamenjala za nič na svetu. In sigurno bo tako tudi pri tebi!

lp

Tudi jaz sem si želela punčko. Ime sem imela zbrano že vrsto let. Na amioc. pa zvem, da bo fantek. Nisem mogla verjeti, lahko rečem, da sem bila zelo želostna.
Vprašaj me danes po 9. mesecih. Nikoli in res nikoli nebi zamenjala mojega malega sina za punco. Si sploh ne znam predstavljati, da bi imeli punčko.
Kot so napisale ostale: važno je , da bo zdrav otrok, spol sploh ni pomemben.

Tudi jaz mislim, da ni nič grešnega, če si mamica želi en spol bolj kot drugega. V svojih glavah imamo pač predstave o otročku, ki raste v nas, o njegovem življenju in vsem, kar bi mu želeli ponuditi v življenju. Se pa definitivno strinjam s tem, da je resnično najbolj važno, da je dete zdravo. Moj nečak je umrl star 3 dni in mislim, da se ti ob takih trenutkih odprejo oči - so stvari v življenju, ki se ne dogajajo le drugim, temveč lahko doletijo tudi tebe. Zato je spol pač nekaj, kar je dar in ne kazen. Sem pa prepričana, da se boš noro zaljubila v svojega sinka. Če ne že v času nosečnosti, pa prvi hip, ko ga boš videla. Kar zamisli si, da bi ti nekdo rekel kaj takega, kot je Splišni napisala - mislim, da bi se takoj zavedala koliko ti to dete v resnici pomeni.

Pa še malo za hec: veš kaj pravijo? Če imaš fantka, se bojiš za enga lulčka na svetu (za njegovega). Če imaš punčko, pa se bojiš za vse lulčke na svetu...

Uživaj v nosečnosti in si želi zdravega otroka. Vse ostalo so le sladice v življenju...

Lp.

Se podpišem pod al binin post!

Anonimna, tudi jaz sem bila razočarana in to 2x( imam 2 fanta). Vendar samo, dokler svoja otroka nisem prvič k sebi stisnila. Od takrat dalje, pa v življenju nisem več pomislila, zakaj nimam punčke.
Boš pa fantku malce daljše lase pustila in njemu kitke pletla Naš ima tudi daljše, sicer mu kitk ne pletem. Se včasih sprašujem zakaj daljše? Ker ima ati isto frizuro, ali zaradi kitk.........
Potolaži se, uživaj v nosečnosti in se pripravi na "pubeca".

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Eh, midva z  sploh nisva pomislila, da bo kaj druga kot punčka od prvega dne nosečnosti, celo ime sva takoj dala... No, pa mi je G že pri 13 tednih rekel, da sicer ni 100%, se mu pa zdi, da ima nekaj med nogicami, pri 22 tednih pa je bil že 110%, da je  in res je bil. Tudi jaz priznam, da me je takrat pri 13 tednih malo šokiralo, pa mojega lubija tudi, ampak oba samo za par sekund - še isti večer sva začela našemu fantku izbirati ime in od naslednjega dne je bil to naš Blažek . Zdaj ga ne bi menjala za nobeno punčko na svetu, čeprav je včasih pravi mali !
Seveda pa se bomo potrudili, da bo dobil čim prej družbo (če bo sestrica, super, če bo bratec, pa prav tako super!)!

Poskušam najti razumevanje za tvoje razočaranje, a je težko ..... Hudo mi je pri srcu s čim se obremenjuješ, saj je okrog nas toliko hudo bolnih otrok, otrok z DS, ....
Lepo te prosim veseli se svoejga sončka, ne glede na spol!!!! Boš videla, ko boš rodila in ga stisnila k sebi ... NI LEPŠEGA OBČUTKA. Kaj šele , ko se ti bo prvič nasmehnil, te prijel za rokico....

Pri nas je pa bilo tako, da so vsi v družini govorili, da nosim . Jaz pa nisem bila tako prepričana. Sem mela občutek, da je . In ko me je na uz g vprašal kaj si jaz mislim, da imam sem kar avtomatsko odgovorila, da . To pa zato, ker so mi vsi govorili, ti pa imaš punčko, ker je prvič brcnila na levi strani pa ker imam takšen trebušček, pa bla bla bla...
In ko mi je rekel, da pa on misli da bo , sem pa kar zacvetela od veselja.
Tako ti bom rekla, bodi srečna, da vama je sploh uspelo spočet otroka in da je zdrav. Vse se zgodi z namenom in sigurno je tudi pri tebi tako. Kaj veš zakaj je tako. Mogoče bi pa z pupo imela v življenju kakšno težavo. Bog ne daj, ampak ne veš kakšen je razlog, da se je tako razvilo. Moja najbojša prijateljica je stara 30 in ima zdaj prvega otroka. Sta pa komaj do njega prišla. Hvala bogu, da jima je le uspelo. Ko bi ti videla, koliko sma skupaj prejokali, ko sta se tako dolgo trudila in sta iz meseca v mesec čakala ali bo ali ne... eh, škoda besed.


BODI SREČNA, to je vse kar ti bom rekla. Pa uživaj v svoji nosečnosti. Še vedno lahko imata pupo. Če si bosta le zaželela.


Lep pozdrav

Js si pa želim 400 jurjev colnge, pa veš kaj ti povem, da bom srečna tud, če dobim službo za 200 jurjev.

O.K., joke!

Ampak res, tu govorimo o nedolžnem majhnem bitjecu, a je res tako pomembno, kakšnega spola je?

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Ko smo delali na  in tri leta ni šlo,sem si mislila,da kar bo bo,samo da bo zdravo.In imam 2 fantka.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...