Ne morem več.....ne naprej.....ne nazaj....
Kot sem vam povedala že včeraj je bil včeraj dan, ko je partner z malo (ki jo je pobral v vrtcu,ker sem delala popoldne) prišel k nama k mojim staršem. Takoj ko sem vstopila sem mami prosila če se lahko greva s partnerjem sama pogovorit ven, pa je rekla da ne, tukaj imata otroka, vi spadate skupaj, potem je še očim začel...Vztrajala sem da ne grem nazaj....ne tukaj ne boš s sosedom(v spodnjem štuku živi, pa cele dneve dela in ga nisem nič videla) se zmeni če si lahko dol, pri nam ne boš,...Želela sem oditi sama nekam za pol urce in se ohladit, ker sem bila na koncu z živci - pograbila sem bundo, mami me je za lase privlekla nazaj v kuhinjo, me želela brcnit, potem me je želela udariti, mi je grozila-"Razbila bom tvoj dolgi gobec!" KER SEM SE POSTAVILA ZASE! Vse to je bilo pred otrokom, pred partnerjem - on je sedel na tleh(ker se je igral s kockami z malo), kar naenkrat je začel jokat, pa mu je moja mami rekla:"Sej vem da trpiš, zmenta se in pejta narazen če nista za skup, da boste vsi trpeli! Želim ji - da si dobi alkoholika, da bo še bolj trpela!" Potem sta se očim in mami odmaknila!
Pred mojo mami se ni postavil zase, nič ji ni rekel. Doma pred svojo, se je postavil zame in želel narediti mir da se naj ne vtika v vzgojo in da naj nas pusti pri miru in spet: "Tvoja pa nič ne dela, nič ne delate, pomagate,....Pa otroku sem želela samo jogurt dat,..."Lobutala mu je z vrati, godrnjala,.....

Želela sem se jit shladit pa je mami rekla. "ja kam pa greš" - Jasno sem ji rekla:"grem lahko kamor želim" - ona pa: "Če sedaj greš brez otroka te ne želim več videti!"
Vmešal se je še očim, vsak dan od ponedeljka sta se drla name kot žvali, zmetala naprej vso preteklost, da sem za vse sama kriva, da sem "žleht", da so njegovi otroci vsaj lepše vzgojeni če že šole in službe nimata(dve hčeri 21. in 19.let bosta letos stari, ena že z otrokom, brez srednje šole, druga isto brez končane srednje) - In potem kaj danes več pomeni:"Da imaš izobrazbo in nimaš redne zaposlitve ali da jo sploh nimaš in si lepše vzgojen!"

Skratka mučenje. Jaz sem mamici pustila listek da hvala ker zanjo ne obstajam, naj me ne kliče in išče, da je s tem ko mi je dokončno obrnila hrbet izgubila obe in hvala ker je pokazala nasilje nad vnukinjo!

Da zaključim: prisiljena sem bila jit spet nazaj k partnerju, ker drugam trenutno ne morem - Tako da edina rešitev je da si čimprej finančno opomorem in da grem čimprej z malo stran od vseh!!!
S težkim srcem to povem, tišči me, nimam več volje do življenja, najraje bi kar poniknila za nekaj časa.

Ja življenje je boj!

Sem brez besed.

_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

Bodi pogumna in želim ti vso srečo,da bi že enkrat imečla mir v življenju!

Ne poznam cele zgodbe (iz posta je razvidno, da je še nekaj zadaj, da vama s partnerjem ne gre), zato bom odgovorila samo na ta post.

Če si izbrala partnerja in z njim ustvarila družino, potem je treba to tudi vzdrževat. Kajti ko imaš 1x svojo družino, ne moreš kar tako pobrati šila in kopita ter iti mami pod krilo. In če imaš otroka, ga daj zvečer lepo spat, pa se pogovorita s partnerjem. Tvoja mama tudi ni dolžna čuvati vnukinje, to je njena dobra volja. Koliko je takšnih babic, ki se vnukov sploh ne pritaknejo - da boš vedela, da tvoja ni najslabša od vseh, če ti je nudila varstvo za punčko. 

Strnjeno: prav dam tvoji mami. Sama bi sicer izbrala malo nežnejši pristop, povedala bi ti pa isto: odrasla si, imaš družino - pobrigaj se zanjo, kakor veš in znaš.

Joj Tassy tole je pa res neverjetno...da lahko mati to naredi otroku...in tudi vnuku...kaj naj ti rečem - morala boš zdržat in se res postavit na svoje noge..poznam še dva podobna primera in sicer bivša žena od mojega moža se je ob ločitvi odpovedala sinu (takrat je imel 6 let) in mu v obraz povedala, da ga ne mara in da ga ne želi videti..mali ima zdaj 22 let in jo je v vseh teh letih videl mogoče trikrat in še to zato, ker jo je on klicaril...toraj zanj ne obstaja..druga kolegica je zanosila z muslimanom in rodila zdravega sina..starši (srbi) so se jo odpovedali in niso imeli stikov 20 let.Zdaj ko so bolani so jo klicali s tem, da za vnuka niso niti vprašali in ne sme k njim...kakšne zgodbe piše življenje...Drži se...vedno se najde prej ali slej neka rešitev..kar se mene tiče nebi matere nikoli več poklicala in jo obiskala...

razumem te.moja mami je ista.Sem ji razložila da se ne vidim s trenutnim partnerjem v prihodnosti (pa sva brez otrok) da sem našla svojega sanjskega moškega. Veš kaj je naredila? Zamenjala ključavnico na vratih tako da ne morem v mojo "domačo" hišo, mi rekla da "****rije" ne bo prenašala v njenem domu, da sem z dosedanjim partnerjem že 7 let in naj se zresnim z njim naredim otroke tako kot sva planirala! Tako da...mi ni preostalo drugega kot da se vrnem nazaj k staremu partnerju...Drugam nisem imela it....

To je skrajšana zgodba bede ki se mi dogaja...V ozadju je še veliko več dogajanja in čustev.....za kar pa nimam več energije da bi razlagala kako pa kaj. Me preveč boli.

Moj sanjski moški pa je odšel,naveličan vsega...Je rekel da me mora izpustit in živet naprej....Ker vidi da z mano ne bo nič....da kolikor me ljubi toliko ga vse skupaj boli....

in se je na novo zaljubil.....

.....Meni pa ostaja le bolečina.....

Ali niso ravno starši tisti ki bi nam ob takih težkih trenutkih morali stati ob strani? tega enostavno ne razumem....

Tassy, vem, da sedaj iščeš predvsem besede tolažbe. Saj bo bolj, verjemi, ane če boš delala tako, kot delaš odkar se ta tvoja zgodba pojavlja na RR.
Že lep čas je odkar imaš težave s partnerjem, taščo in mamo.
Ne želim te psravljati v obup, a kadar smo v težavah, se moramo tudi sami pri sebi vprašati,kaj počnemo narobe mi in kako se lahko sami iz tega izkopljemo.
Poglej. Službo imaš, detece je zdravo, kaj si želiš še lepšega? Poišči si stanovanjce, mičkeno, samo za vaju! Vem da vama bo finančno zelo težko, a vsaj mir bosta imele. S partnerjem pri nejgovih shajata zelo slabo zaradi odnosa med tabo in taščo. Pri tvojih ne moreš bit. Torej? Skrajni čas, da potegneš črto in zaživiš po svoje.
V nasprotnem primeru se ne bo nikoli nič spremenilo na bolje, vedno bo isto ali še slabše.

Imej se rada, punca, postavi se zase in tvojo punčko!

In ne, tvoja mama ni niti slučajno izbrala pravega načina. Pa kakorkoli da je situacija pri vas doma, se nima pravice dreti nad teboj, te lasati in brcati!

Verjemi, da isje sonček zate, samo k njemu se moraš obrnit!

Madona, kakšne odnose pa imate doma? Da te mati za lase vleče? Da ti ne da niti občutka podpore, če ti je ne more nuditi? Lahko bi ti priskočila na pomoč vsaj v "prehodnem" obdobju, lahko bi ti pomagala poiskati rešitev.... Pa saj ne vem, kaj naj napišem.
Tvoja situacija je vse prej kot zavidljiva, predvsem, da si se morala vrniti k partnerju, čeprav z njim nisi srečna. Mogoče bi bila najboljša rešitev, da greš začasno v kakšen materinski dom, ali pa se obrni na kakšno institucijo, ki ti bo znala kompetentno pomagati v tvoji situaciji oz. kako naprej.
Sama ti lahko zaželim samo srečo in upam, da se bo tvoja situacija čimprej rešila, tebi in tvojemu otročku v prid.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Anonimna: to ni bil tvoj sanjski moški. če bi bil, te ne bi kar tako izpustil in si  našel drugo. tvoji starši so očitno iz "stare šole" in se jim je svet podrl, ker se nisi ustalila s prvim fantom. nikakor jim ne dam prav, da ne bo pomote. puti jih, postavi se na svoje noge in čez čas si boš našla tudi partnerja, ki te bo osrečeval. morda bodo tudi sami sprevideli, da ni tako hudo in te sprejmejo nazaj.

Tassy: malo zmedeno si napisala, kaj vse se ti je zgodilo. saj te razumem, trenutno nisi ravno v dobri koži. to, kar je tvoja mama storila, da se je nasilno obnašala do tebe in to pred partnerjem in vnukinjo, NI PRAV. nakazuje pa, da tvoji problemi z nasiljem v družini ne izvirajo iz trenutne zveze s partnerjem, pač pa segajo že iz tvoje lastne družine. verjamem, da trenutno nimaš kam iti, lahko pa se obrneš po kak nasvet k strokovnjaku (psiholog/inja, zakonski/a svetovalec/ka, socialni/a delavec/ka). tako očitno naprej ne moreš, ker ni dobro niti zate, niti za otroka, niti za partnerja.

Babylove: tudi jaz ne poznam njene zgodbe do potankosti, vendar sem mnenja, da človeku na koncu vedno ostane družina, h kateri se lahko zateče, če je v škripcih. ko sem jaz zasnovala svojo družino, sem seveda prevzela odgovornosti in svoje probleme bolj ali manj uspešno rešujemo med sabo. to pa ne pomeni, da če mi bo kdaj res narobe šlo, se ne morem zateči nazaj k mami. mama in oče sta vendar ena sama in dokler bosta živa, mi bosta vedno nudila vso svojo ljubezen in pomoč. brezpogojno. to velja tudi v obratni smeri.

v glavnem, Tassy, pogovori se z nekom, ki ti bo znal svetovati. mi, tukaj na RR, poznamo zgodbo iz drobnih delčkov, ki nam jih ti opišeš. ne vemo, kakšne probleme imaš. zato bodi previdna, ko bereš takšne in drugačne nasvete. človek mora vedno probleme začeti reševati pri sebi. drugega ne moremo spremeniti. tudi sebe ne moremo, če prej nimamo pošteno razčiščeno kje smo in kaj hočemo. želim ti, da si urediš svoje življenje tako, da boš sama zadovoljna z njim.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

O tvoji mami raje ne bi, ker za take osebe ni vredno zgubljati besed.
Zanima me ali si že pomislila na varno hišo? Ali pa na telefon za ljudi v stiski? Verjami mi vedno se najde rešitev. Poiskati jo moraš, že zaradi svoje hčere, ki je poleg tebe največja žrtev v vsej tej kolobociji. Ne misli, da je še premajhna, da bi dojela kaj se dogaja. Popolnoma res ne razume situacije a verjemi mi, da dobro čuti, da je mamico strah in da je žalostna. Kakašno popotnico ji dajež za njeno življenje? Ne preveč dobre. Imela sem sodelavko, ki je odraščala v podobnih razmerah. Rekla mi je, da ima mamo sicr rada, da pa ji zelo zameri, ker ni očeta zapustila, ko sta bili s sestro še majhni. Sama je imela kasneje cel kup težav, od vzkipljivosti, do potuhnjenosti, saj se je naučila, da je bolje, da svoje napake skrije, kot da je tepena. Ali si želiš, da tvoja hči odrašča tako?
Za to, da bi se ljudje okoli tebe spremenili na bolje, je potreben velik čudež, za to da ti zbereš moči, se postaviš zase in svojega otroka pa samo volja.

Tole je vse skupaj neverjetnoo ! Če je vse to res živiš med samimi norci in ti predlagam, da se čimprej odstraniš. Pa saj ti je bila mama pripravljena pomagat, a ne?

Ampak že dolgo berem tvoje zgodbe, me pa zanima kaj bi imela druga stran za povedat. Res ni prav, da se tako primitivno obnašajo, ampak ne glede na to pa se mi zdi, da brez povoda tudi največji primitivec ne nori kar v tri dni?

Vsem hvala za besede tolažbe in realnega pogleda na moje probleme.
Lažje mi je ko se lahko izpovem, ko pa bo prišel pravi trenutek pa ne bo več poti nazaj.....