Jaz pa sem sem zelo dosti pogovarjala o tem, kaj se mi je zgodilo, ker sem morala to dati iz sebe in mi je bilo tudi bolj všeč, da sem tistim, ki jih je zanimalo povedala iz prve roke. Mislim, da je vseeno bolje tako, kot da nekaj šušljjo za mojim hrbtom. Tako so vsi vedeli, da sem , ker se mi je že fajn poznalo. Vem, da niso mogli vedeti, kako mi je hudo in mi je bilo tudi vseeno, če vedo kako hudo je. Važno mi je bilo, pa še zdaj je tako, da o svoji bolečini spregovorim in jo dam ven iz sebe. Meni je res dosti lažje, če me kdo vsaj posluša. Če samo tuhtam sama v sebi, me prav zdela psiha potem. Res je, da tisti, ki tega ni doživel, ne more vedti, kako je. Ampak še zdaj sem raje, da me tisti, ki jih kaj zanima naravnost vprašjo, kaj jih zanima in jim tudi povem, kakor to da me gledajo postrani in se ne znajo niti nepomemnih stvari več pogovarjati z mano. Saj tako povem samo tisto, kat sama želim, da se ve. Vseh podrobnosti pa tako ni treba vsem vedeti. Moraš si olajšati dušo. Meni je to zelo pomagalo.
LP

_____________________________

lana38

Tudi meni se je že dobro videla moja ,in ker naenkrat nisem bila več  so me vsi nekam čudno gledali ,meni pa je srce in duša pokala od bolečine .Tako zelo sem si želela nekoga ,ki bi me poslušal,pa jih skoraj ni bilo.Nekako so se vsi izogibali tej temi.Če pa sem lahko govorila,sem čutila pravo olajšanje.


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Tudi jaz lahko zdaj govorim o svoji bolečini-sem dovolj močna.Prva 2 tedna pa sem imela raje mir okoli sebe.Pač ljudje smo si različni.

Aja, pa tudi meni čeprav sem bila v 11t se je trebušček že kar videl.Prav včeraj sem srečala prijateljico, ki je zvedela od ene druge da sem noseča, ni pa vedela da nisem več. Prišla je zraven mene in me pobožala po trebuhu ter se mi nasmejala.Jaz sem ji pa rekla da ni več nič tam noter.Seveda ji je bilo hudo zame,pol sva šle na pijačo in se malo pogovarjale o temu.Brez problema sem ji vse povedala.Tako da mislim da je ta huje že malo mimo.

Lana 38
Si ti tista ,ki si solzicam zaupala svojo zgodbo?Če si, potem je najina zgodba zadnje  ista.

_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Ja drage punce, vse kar ste napisale je zelo znano, še vedno odmeva v ušesih in še vedno boli...
Saj imaš še čas, saj si še mlada, saj bo, vse je za nekaj dobro, morda pa ti ni bil namenjen....
kar kričala bi...........pa to ti priletijo od takih, ki jih imaš za prijatelje.

Drugič nisem skoraj nobenemu povedala, ne da mi je bilo lažje, ampak nisem hotela poslušati teh bedarij, ki so me še bolj prizadele.

Punce uživajte in ne se obremenjevati zaradi ljudi, ki nimajo filingov.
Rada vas imam vse  in vse bomo mamice!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Teri
Meni pa je bilo najbolj hudo,ko je kdo rekel mojemu ,sedaj boš pa ata.On pa je moral reči,da žal ne.Potem so ga pa začudeno gledali.
Upam,d ti bo res kmalu bolje in da se v nasljednji  isteče vse lepo in dobiš


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

Andreja 2000!
Jaz sem tista lana38 iz solzic tudi, ja. Uporabljam isti nick, da se tako ve, kdo sem. Ravno, ko je minilo 6 mesecev od UPN 15.9. sem pogledala spet na solzice. Potem sem videla  tudi tvojo zgodbo.
LP

_____________________________

lana38

Aha,Lana,se mi je zdelo ja,da si ti tista.
Vso srečo,Lana!


_____________________________

Kjer je upanje,je tudi pot...

zadnja dva dni sem ful cudna, pa mi ni bilo jasno zakaj... pol me pa pred eno uro presine.. danes je moj nesojeni PDP...  sem bila pri tasci na kosilu, svakinja je bila tam s 15 dni starin necakom in sem jim to povedala, pa tud niso vedl, kaj rect.. "jahhh" pa vzdih sta bila pa en pomilujoc pogled
No tko.. tok o tem.. Grem zdaj na dolg sprehod, ker se mi samo joka ...

tinaaja!
Ti imaš zdaj že nov PDP in se usmeri na njega in se veseli. Čez 6 mesecev boš že srečna mamica svojemu . Jaz zelo malo ali pa skoraj nič ne razmišljam več za nazaj, kdaj je bil PDP in podobno. Seveda se včasih spomnim, da bi zdaj moja  imela že skoraj 2 meseca, ampak trenutno me bolj muči in žalosti to, da sploh ne zanosim že 6 mesecev. Seveda ne bom nikoli pozabila te žalostne usode, ampak mi ne bo nič pomagalo, če jokam in jamram za nazaj. Moram se usmeriti vnaprej. To mi tudi  kar naprej govori, tako da sem se že kar začela držati tega načela, da moram gledati vnaprej.
LP

_____________________________

lana38

 Tinaaja...ne smeš biti žalostna...pomisli na svojo pikico, ki ti raste pod  in se veseli za njo...



S tabo sem....

_____________________________

Kaj ti pove moj topli objem,
ko k sebi te privijem:
ljubo moje detece,
zate le živim in bijem...(26.11.2007 in 27.09.2009)
--------------------------------
str. U-84

Saj vem.. pa tud nisem clovek, ki bi objokovala nekaj, kar ne morem spremenit. Vseen pa moram dat to zalost ven in si bom danes vzela dan za zjokat se, pol pa naprej pozitivno.
Sibam na soncka, je tko lepo zunaj

Pa hvala za podporo punce

Tinaaja:Točno tako kot so ti rekle punce prej.Ne se obremenjevat.Misli naprej na tvojega otročička,ki raste v tebi.Nikoli ne boš pozabla.Jaz vedno mojemu pravim da bom imela najinega bodočega otroka rada za 2 oz.(upam da ne)za toliko še zraven,ki jih ne bo usojenih.Pa nasmešek na usta.S tem otročičkom ne more it narobe,ker nas preveč  drži pesti-boš vidla.

tinaaja - en velik objem zate.

Imaš pravico, da si danes žalostna. Jutri pa bo nov dan in takrat ti dovolim misliti samo še na , ki raste v tebi. In želim ti veeelik  na obrazu.

Tinaaja ,
saj to je tako, če boš kdaj imela 5 otrok, bo v tvojem srčku še vedno tudi ta, ki mu ni bilo sojeno živeti.
Jaz še vedno 15. avgusta, ko naj bi bil rojen moj angelček prižgem svečko. Tinkari pripovedujem, da ima , ki jo čuva.
Pozabiš nikoli, bolečina pa zbledi.

Jaz sem marčevke nehala brat takoj tisti dan.Res bi šla gor pogledat,da vidim kako se imajo punce,ampak enostavno si nočem naredit toliko slabega.Na njihovem forumu je vse lepo.Lahko bi naredile tudi naš forum malo bolj vesel.Nobenemu ni lahko in pridejo dnevo, ko je prav da se zjočemo in si pomagamo v takihj trenutkih.Moramo bit močn ein pozitivne.Povejte kaj lepega!