Ne vem no, ampak za 3/4 težav tule se mi zdi, da do njih pride, ker enostavno niste pripravljeni imeti otroke - bodisi čustveno (premladi, nezreli), bodisi materialno (brez strehe nad glavo, brez končane šole). Ampak, ko se govori o tej temi, je vedno tisto "nekako bomo že" in "ljubezen bo vse rešila".

Verjamem, da je v začetku ideja o lastni družini in svojem otročku zelo romantična a žal, v praksi pogosto ni točno tako. Mogoče pa je vseeno bolje včasih malo počakat, poštimat kakšno stvar in se potem odločit in ustvarit družino.

Nekaterim v situaciji priskočijo na pomoč starši, enega ali drugega, in kaj dobijo v zahvalo? Napad snehe/zeta, da dajejo otroku preveč sladkarij, da se vmešavajo v vzgojo... Takrat so pa potem govori, saj je moj otrok in moja familija... Že mogoče, potem pa skrbi 100% zanjo.

Saj poznate tisti pregovor:"Kakor si boš postlal, tako boš spal!".

ravno to smo hotle vse povedat na temi malo nižje

Viv,se popolnoma strinjam s teboj.

_____________________________

"Nič nima takšne moči, kot jo ima resnica."

Ja viv se popolnoma strinjam s tabo..ceprou so tudi redki primeri,ki so specificni, ampak naceloma zadnje dni berem res otrocje in nezrele...se posebej nezrele se mi zdijo odlocitve,o vecih otrocih in to v casu,ko ni ravno blesteca..ko nimajo sluzb, kaj sele denarja...da bi se pa samo od ljubezni zivelo, mi je mal kruta...ali pa ko se otrok rodi,vidijo,da so zgresili na celi crti, se sprasujejo kaj kako in zakaj...halo?

mah jst sem zase in za tamalga poskrbela...za druge mi pa dol visi...

me veseli viv da pri vas vse klapa, da imate vse pošlihtano....pa tko pa tko....
ampak prej ali slej se ti lahko zamajejo tla pod nogami...
to ti pišem jaz ki imam 33 let imam streho nad glavo, končano šolo....

Pa da se nisi zdele razkrila...

 

ja tla pod nogami se lahko fajn zamajejo..ja in? se bojo pa se odmajale pa je...vse se da ce se hoce...


in ne klapa vse samo pri viv nc bat

Kok sem se zdele nasmejala....pa tud pr nas vse štima

tud pr nas vse špila ampak nikol ne veš
nism še mojmu povedala da spet kadim

Viv, se kr strinjam. Je pa res, da pač ma vsak svoje kriterije, kdaj je "vse pošlihtano".  Jaz mam streho nad glavo, oba imava službo in dovolj financ, pa bom vseeno počakala, da šolo zrihtam. Vsaj izpite, potem pa s trebuhom na zagovor diplome 


Seveda pa materialna sigurnost ni nobena garancija, da bo vse štimalo. Numero uno pri odločitvi za družino je za mene še vedno trden partnerski odnos. Najslabše je, če imata dva otroka, ki se pravzaprav sploh še ne poznata dobro, zaživita skupaj, ko je ona noseča, potem pa ugotovita, da sploh nista za skupaj...


Vsak je svoje sreče kovač... ta pregovor je pač eden izmed takih, ki menda res držijo


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Čaki,Viv zelo realno razmišlja.Sama imam šolo,službo,imam streho nad glavo,sem sama z dvema otrokoma za katera sem zelo dosti pretrpela -od zdravstvenih težav otrok do psihičnega terorja bivšega partnerja.Toda tega terorja si nisem dovolila.Odšla sem od njega z otroci (eden takrat 6 mesecev star).Danes se imamo z otroci lepo.Dobro je,da na foromu poveš kaj te teži in prosiš za mnenje, toda nič ti ne pomaga jamrat,če že vnaprej veš,da si nisi pripravljena sama pomagat in nekaj narediti za boljši jutri.Tudi sama sem večkrat vprašala na foromu za mnenje,toda jaz sem upoštevala ta mnenja in danes mi ni žal.Zato sem hvaležna vsem tukaj,ki so mi pomagali z nasveti.Tako Nevi6 kot tudi Miski01,ki me je spodbujala tudi z zasebnimi sporočili.Še enkrat hvala vsem.

_____________________________

"Nič nima takšne moči, kot jo ima resnica."

Ja saj po eni strani imaš prav, ampak men je vseeno pri odločitvi za svojo družino najpomembnejše to, da si jo res želiš. Tisto " bo že šlo" pa se tudi dostikrat pokaže za kar uspešno taktiko. Jaz sem si vedno želela mlada ustvariti družino. In, če bi čakala na službo, lastno streho nad glavo..bi bila v najboljšem primeru stara že čez 30 let. To pa je za moje pojme kar pozno, da tako dolgo čakaš z odločitvijo, samo zato, ker še ni vse tiptop.

Viv, enim se bo zdela tvoja tema brezvezna ali pa kot pametovanje "nekoga, ki mu gre vse lepo po maslu". Meni je pa prav fajn, da si to napisala. Ker je to točno to, kar jaz razmišljam zadnje čase ob obilici tem s takšnimi ali drugačnimi problemi.

Kje je rešitev? Graditi na zdravih in zrelih medsebojnih odnosih.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Bravo Viv   . Končno eden, ki malo trezneje razmišlja in se za razliko od večine ne skriva pod anonimno.

Se popolnoma strinjam s tabo. Mogoče si je pa res bolje vzeti nekaj dni za razmislek, preden se odločimo za tako temeljite korake v življenju kot so otroci in partnerstvo. Skoraj nihče nima "idealne" sitaucije, ko se poklopijo vse karte.

Pri tem razlikujem med tistimi, ki v dani situaciji prevzamejo odgovornost za svoja razmišljanja IN dejanja ter tistimi, ki ne delajo drugega kot "jamrajo". Jamrajo nad vsemi okoliščinami in nad vsemi ljudmi, nikoli pa ne pridejo do zaključka, da so tudi sami del tega kaosa, v katerem so se našli kot "nedolžne" žrtve  

saj razumem, na kaj si ciljala. in se strinjam. predvsem, ko berem takšne in drugačne zgodbe, za katere sploh ne morem verjeti, da se res dogajajo...

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Res je, nekateri imajo zares neverjetne probleme .
Najhuje pa je, da so (iz postov sodeč) izredno zaverovani v svoj prav in dejansko verjamejo, da se jim godi strašna krivica. 

Se mi je že zgodilo, da sem se vprašala, kako pri hudiču lahko ima kar vsakdo otroka, če pa je že za določene vrste psov treba najprej pridobiti dovoljenje?

viv, se strinjam. Naj živi vsak svojim finančnim zmožnostim primerno in naj pusti dihati drugim ,pa bo tudi sam lahko dihal. Brez dolgovezenja....enkrat

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Delno se strinjam. Če ni problemov, jih je treba narediti, drugače je dolgčas.
Zdaj pa resno... Kar za nekoga NI problem, za nekoga drugega JE problem. Zato se mi zdi nesmiselno ocenjevati, ali so problemi na tem forumu problemi ali "problemi". Kakor za koga. Za tiste, ki se jim to dogaja, to JE problem, za nas, ki pa samo nepristransko beremo, je pa "problem". Resnica ima vedno dve plati.
Pa tudi naši tolerančni pragi so različni. Jaz, npr., prenesem ogromno, preden mi poči film. Opravičujem se vpleteni, ampak npr. jaz ne bi nikoli znorela zaradi soka. Po drugi strani pa ( z opravičilom vred) ne bi nikoli odpustila prevare. Kakorkoli obrnem - kdo sem jaz, da presodim, kaj je problem in kaj ne? Kakor za koga.
In vse to nima popolnoma nobene povezave s tem, kakšno izobrazbo ima kdo, v čem živi in koliko je bil star, ko se je poročil in imel otroka. Se lahko najde kdo, ki bi mi rekel, da moj zakon ni uspel samo zato, ker sem se poročila mlada? Ne, leta tukaj niso imela nič. In a se lahko najde kdo, ki lahko trdi, da z mojo sedajšnjo ljubeznijo nekaj ni v redu, ker nimava lastnega stanovanja? Ne, tudi ne. Brez zamere, viv, ampak ta primerjava se mi zdi nesmiselna.
Strinjam pa se z zrelostjo. Marsikdo se nezrel in nepremišljen, ali pa pač samo naiven, spusti v nekaj, za kar niti sam ne ve, kaj je. In kar nima niti od kje vedeti, saj dokler ne poskusiš, tega ne veš. Pa je človek zato za obsojat? Ne, po mojem mnenju ni. In kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Ne samo mene - to velja za vse.
Povzetek - ne norčujte se iz problemov, ki za vas niso problemi. To je enako, kakor da se norčujete iz človeka samega, torej iz njegovega razmišljanja in njegovega čustvovanja. Takšno norčevanje pa je podn od podna.

se strinjam s Kerenso, da stopnja izobrazbe ni povezana z "problemi", ki si jih posamezniki nakopljejo. tudi urejene finančne razmere in streha nad glavo nista ekskluzivna pogoja, da se dva odločita in naredita korak bližje k družini. Problemi izvirajo iz "nezrelosti" partnerjev, ki niso sposobni funkcionirat v zvezi dveh, kaj šele treh ali več ljudi. najsi gre za osnovno družino ali pa za razširjeno, takšni ljudje bodo zelo težko funkcionirali in bodo vedno znova zašli v težave oziroma si našli probleme. pa ne glede na prag tolerantnosti.

roko na srce: presladek malinovec, sitna tašča, mož, ki noče poslušat nenehnega nerganja, neprimerne ploščice resnično niso resni življenski problemi. ampak to človek spozna šele takrat, ko sam ali nekdo od bližnjih zboli ali se mu kako drugače zamajejo tla pod nogami. do takrat so pa njegovi problemi največji, najstrašnejši...

david, normalno je, da starši pomagajo svojim otrokom. v večini primerov tudi za to nočejo posebne zahvale in ne pričakujejo kaj v zameno. je pa res, da se otroci prevečkrat obnašamo, da je samoumevno, da nam vse k riti prinesejo in potem še nismo čisto nič hvaležni. tudi oni so morali garati za to, da zdaj lahko pomagajo nam. poskusite pogledati še skozi njihove oči, mogoče se vam razkrije čisto nov pogled in se boste lažje sporazumeli. bistvo vsega pa je komunikacija. naučiti se je treba pogovarjati.

aja, da ne bo mislil, da pri nas doma vedno in vse štima. tudi pri nas pride do kakšne iskre;) se zmenimo in gremo dalje.



_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

V vseh postavkah se strinjam z Magi.

David, saj tukaj ne gre za neko plačilo. Gre za to, da ljudje različno funkcioniramo, imamo različne vrednote. In dokler se eden od dela družine vede prilagodljivo, je normalno, da se tudi drugi. Če eden prilagodljivo in ustrežljivo čuva otroka, pa če prilagodljivo in ustrežljivo kuha kosilo, pa če je na splošno tak, potem je nesramno in nevljudno, da se drugi del družine, ki vendarle uživa ugodnosti (če tisto glavno ugodnost, ki se ji reče zastonj hiša - uf, pojma nimate, kako zelo težko je do nje priti z lastnim trudom!, sploh odštejemo) vedse kot da so Kralji in edini zveličavni in upravičeni do ugodnosti, ko pa je treba nekaj dati, so pa oni užaljeni, češ da nekdo hoče od njih hvaležnost. Zakaj naj bi bila mama manj pomembna kot katerikoli tujec, ki ga srečaš na cesti, pa si do njega vljuden. Vsak odnos, ampak čisto temelji na načelu daj dam. Če ti nekdo da 10-40 milionov, za katere bi garal preceeeeeeej let, četudi daš zobe na sonce in nič ne ješ, je to DAM. Če ti nekdo dela kar naprej usluge, je to DAM. Potem ne moreš šteti za zlobo in hinavščino, če nekdo nekaj sem in tja hoče nazaj. Če pa govorimo o nečem tako nepomembnem in malenkostnem, kot je malo malinovca v vodo, pa je to tako banalna stvar, da sploh in absolutno ne morem razumeti, da obstaja človek, ki zato lahko komu teži, pa da se mu zraven še to zdi nekaj velikega. Jaz mislim, da tak človek ne more imeti kaj dosti problemov v življenju, če ne se ne bi s čem tako nepomembnim sploh ukvarjal.

Glede malinovca se strinjam z Davidom. Ni mi jasno, morda, ker nisem vsega prebrala, kako ste prišle od malinovca na denar?

Američan v povprečju zamenja 17 služb. Nobena država na svetu nima tolikšnega odstotka prebivalcev z lastno streho nad glavo kot Slovenija (Jazbinškov zakon). Slovenska posebnost so tudi "razpršene" družine, to so družine, ko živijo tastari in tamladi v isti hiši ali so sosedje. Skratka, najprej štalca, pol pa kravca na razvitem zahodu, kamor gremo mi, ne drži. Bo Slovenija ob taki miselnosti še sploh pridelala kaj otrok? Bo čez nekaj desetletij vsak drugi Slovenec temne polti? Koliko slovenskih hčera si bo pod vplivom tuje kulture, morda celo muslimanskega moža začelo zakrivati obraz ali vsaj nositi rute v največji vročini?

Seveda ne odobravam imeti otroke, potem pa naj država poskrbi za njih. Pa saj tega nihče ne misli, no, skoraj nihče. To je skrajnost. Skrajnost pa je tudi obsojati ljudi, ki si ustvarijo družino in nimajo lastne strehe nad glavo in državne službe, v kateri bi bila oba zakonca. Vsi drugi smo dnevno v nevarnosti, da izgubimo delo.

Socialne varnosti, o kateri govorite, v Sloveniji ni.