Evo me končno nazaj!
V glavnem hodla sem gor in dol po sobi se pogovarjala z mojim, ki je še vedno čakal na novice pod oknom, na momente me je grozno zvijal in to so menda bli tisti ta najmočnejši popadki, ker me je parkrta skor skup vrgl.
Ob petih je končno prišla sestra po mene in mi rekla da je prišla zdravnica ki me bo pregledala, končno!!!!!!!!!!!!!!!
Namesto da bi me položle na posteljo al pa voziček ker mi je odtekla voda sem mogla peš do sobe, kri mi je skos tekla po malem, premočlo mi je tri vložke in spodnje hlače, usedla sem se na stol, komi in zdravnica me pregleda pa reče ja vi ste pa ja že do konca odprti kar nekja časa, kaj pa niste prej povedla!!!!!!!!!!!
, mislim neverjetno no!
Gremo kar v porodno, ker bote vsak čas rodila, ja super!
Komi se spravim na posteljo v porodni, kjer ravno ena rojeva, druga pa doji dojenčka, vmes pa samo tiste grozne zavese ko v tuš kabini, fuj kar gor mi gre ko se spomnim........
Kar naenkrat pride moj srček, cel v zeleni opravi, kar mi je zvabilo celo nasmešek na obraz, rekle so da bomo kar začeli, priklopči so me na ctg, obrnila sem se na bok in smo čakali popadke, čez nekja časa sem se mogla obrnit na hrbet in zraven mene je bila samo ena babica, ki je rekla pa dajmo potisnite ko bo popadek! Ni šlo, ker so bili popadki že preslabi, pa nazaj na bok in spet predihavat popadke, pa na drugi bok, potem v sedeči položaj, pa moj srček odzadaj da me je podpiral pa spet poskusimo potiskat, babica pa se dere iz drugega konca porodne sobe dihaj, dihaj!!!!!!
Ni šlo, čeprav se je glavica že videla, zato sem bila deležna ugodnosti močnejših popadkov, jupi, najprej ni bilo nič, potem pa se je začelo, grozen občutek, ne veš bi pritiskal ker te grozno tišči na blato al bi predihaval popadke in ko sem lahko pritiskala je bilo to pravo olajšanje!!! Rekli so da če bi takoj rodila ko sem prišla bi šlo en dva tri in bi rodila v par minutah, tako pa...............
In 19.15 končno dva popadka pritiskam ful močno, reče babica še enega in bo; aja mimogrede zraven je bila samo ena babica pa še tista je letala gor in dol, potem je prišla zdravnica in še ena babica ne vem od kod se je vzela in v tistem trenutku ko sem pritisnila še z zadnjimi močmi in res močno sem začutila ko so mi prerezali presredek in v tistem ne znam opisat tak prazen občutek in naenkrat prileti ven naša bebica in trebuh izgine.................
Ko zaslišiš tisti jok res pozabiš skoraj na vse....... ati je prerezal popkovino, malo so zavili v plenico in mi jo dali v naročje. Po par minutah so mi jo vzeli, saj je prišel doktor ki je samo za šivanje.........................