tUDI JAZ DRŽIM PESTI ZA DOBER RAZPLET.

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Ja z pa vseeno nečesa ne razumem. Kako lahko nekdo kar tako, v tri dni trdi, da je nekdo zanič? Najbrž tvoji mami že ni bilo fajn, da je njen mož imel otroka še s kakšno. Ampak kaj hudiča so otroci krivi za to, da sta se njuni materi narobe odločili pri izbiri človeka, s katerim sta imeli otroke??? Zato nista kar avtomatično slabi. Sigurno pa sta bili nepremišljeni in sigurno sta trpeli, ker v tistih časih biti nezakonsko dete ali nezakonska žena z otrokom, ki so mu takrat rekli pankart, sploh na deželi, ni bilo luštno biti. Moj oče je bil tudi tak nezakonski otrok. NJegov oče ga je imel z ljubico. Negovi polbrati so ga gledali, kot da je on največji gnoj. Kaj je bil on kriv, da je bil z njimi v sorodu? Kaj je bil on kriv, da je njegov oče skakal čez plot in ga naredil? Zakaj so ga zato zavrgli? To je totalna nezrelost udeleženih, ki ni povedala nič o njem, ampak prej o polbratih.
Zato se mi zdi kvečjemu zrelo, da hočeš poiskati svoje polbrate. Najbrž si tudi oni želijo spoznati tebe. Jaz bi vseeno probala govoriti s tistimi sorodniki, ki bi ti lahko pomagali. S tem nič ne izdaš mame. Mama je zelo sebična, če ti tega noče povedati - ne glede na to, kaj je prestala. Ti nisi kriva za to, kar se ji je zgodilo, niti polbrati. Ne more tebe zdaj za to kaznovat - oz. seveda lahko, ampak je nesramno od nje - do tebe. Če te ima bolj rada, kot sovraži (neosnovano) tvoje polbrate, ti bo povedala tudi podatke, ki jih želiš. Zberi ves pogum in jo vprašaj.

Gina, danes sem govorila z mamo. Odziv je bil tak kot sem pričakovala .
Za trdno sem odločena da poiščem svoji polsestri. Naj se ta veriga končno enkrat zaključi.
Mogoče bo zvenelo otročje, vendar me je strah, pošteno me je strah, ker ne vem kaj lahko pričakujem ?!? 
Hvala vsem za lepe želje.

Močno držim pesti, da bi ti uspelo anonimna, in srečno!

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

Anonimna - glede na e-maile - a imaš še željo, da ti jih pomagam poiskati?

anonimna, pricakuj naslabse, upaj na najboljse.
ves, jaz sem se s sorodniki od oceta, ker so bili skregani med sabo (3 bratje z druzinami..) srecala prvic na ocetovem porebu!!!
in pol so padle ideje, da ce se lahko slisimo, da bi se kaj dobili. edini, kateremu bi ta ideja kaj pomenila je mrtev.. meni so ti ljudje kot da bii se morala zaceti druzit s tujco. ja smo "sorodniki" ampak ne vem, ce ni prevec let zgubljenih, ko nobenega ni zanimalo, kdo sem jaz.. je pa res, da imam po mamini strani zelo veliko in super sorodstvo, tko da mi nic ne manjka... nas je ze tko vec kot pa pri vecini ljudi.
jaz bi se enkrat na mamo pritisnila in na tiste, ki so kaj vedeli. sigurno je to za mamo bolece, ampak naj vsaj tebi da moznost, da z necim zakljucis. vseeno pa bodi pripravljena na tak odziv, kot ga imam jaz do ocetovih sorodnikov - nic slabega ne mislim o njih, NIC, ampak enostavno ne vidim pointa v tem, da bi zdaj nekaj bondali...
srecno

Kerensa, saj veš, vsake informacije bom vesela .
Tinaaja, tole je doživeto in hudičevo prav imaš. Tega se bojim.

Hja, anonimna... pol bom pa vseen rabla (na ZS ali e-mail) priimek od fotra... Brez tega bom en ku** najdla, to bi mi pa vsaj mal pomagal...

Hehehe... pa nč bat... ne bom te okol ušes... vrjetn...

Anonimna, bodi pripravljena na vse.Tudi jaz sem si zelo želela spoznati svojo polsestro, le nekaj let je starejša od mene, pa je enkrat  prišla v lokal, kjer sva bila s fantom in sem šla kar direkt do nje. Sicer ima neke težave z mamili in ne vem, če je to botrovalo njeni reakciji, skratka, nadvse hladno me je odslovila, da me ne želi spoznati. Ima pa do tega seveda vso pravico.

Ampak če ne poskusiš navezati stika, te bo vedno kljuval dvom, ti bo žal, da nisi vsaj poskusila. Sedaj si lahko mirne vesti rečem, da je ona na potezi, še vedno bi jo rada objela in ji povedala, da ima dve leti staro nečakinjo, ki ne bi imela nič proti še eni teti. Zamerila ji pa nisem nič, žalostna sem pa zelo zaradi vsega tega.
Da se bo v tvojem primeru boljše razpletlo, držim pesti zate!!!

Jaz mislim, da izgubit nimaš kaj. Saj zdaj NIČ NIMAŠ. V najslabšem primeru te lahko zelo grdo odslovijo. IN kaj potem? Lahko to sprejmeš? Saj to ne pove nič o tebi, ampak prej o njih. In če pač taki so, potem boš ti pomirjena v svoji duši, ker boš vedela, da si ti vse naredila, kar si lahko. Prizadeta si pa itak že zdaj. Seveda obstaja možnost, da te bodo vendarle veseli. Jaz mislim, da se vseeno splača poskusit. Pa jaz bi vseeno tudi mami težila. Tukaj spet nimaš kaj zgubit. Nekateri ljudje popustijo, če si vztrajen - včasih ker te majo polhn kufr, včasih pa tudi zato, ker spregledajo, uvidijo, da je tako bolj pametno, pravično. Seveda še vedno obstaja možnost, da bo mama užaljena. Ampak kaj pa potem, saj si ti tudi užaljena in ravno tako si prizadeta kot si bila tudi v preteklosti. No, seveda lahko da ti tudi čez čas ne bo povedala, ampak spet nisi nič zgubila, če si probavala dlje časa - lahko pa kot pravim vendarle prideš do informacije, kaj pa veš ta hip, kako se še obrne.

Aja, tistega, kar tinaaja piše, jaz ne razumem. Ali so njej kaj slabega naredili? Kako lahko človek ve, da niso ti ljudje čist fajn? Zakaj jih namenoma prizadeti, ker si tako zihr, da so oni krivi, ker niste imeli stikov? V resnici sta skoraj povsod dve strani krivi za to, da pride do špetirov. Jaz nisem iz takega testa. Zamera je daleč najslabša reč, ki jo človek lahko sebi naredi. In če nekdo noče imeti stikov, češ da ljudi itak nikoli ni poznal in da ne čuti nič do njih, jaz ne verjamem. Če ne čutiš nič, ti je vseeno ali jih vidiš ali ne, ne rečeš, da jih nočeš videt in ne rečeš, da se zato nočeš potrudit, da bi jih spoznal. Sploh če veš, da je to njihova želja. No, jaz tega ne štekam, ampak kaj češ, ljudje smo različni. Če bi se mi nekaj takega zgodilo, ko bi iskala svoje polbrate, bi bila razočarana nad njimi in hkrati na nek način pomirjena, ker sem naredila vse, da bi jih spoznala (da si ne bi več delala utvar o njih, kako bi se lahko normalno razumeli) in na glas povedala svoji mami, da je imela prav, da so res "čudni".
Ampak kot pravim...ta hip v bistvu še nič ne veš, kakšni so. Lahko so pa fajn.

Ne razumes, ker pac nisi v moji situaciji.. Kar je cisto razumljivo a ne.. Lahko je teorijo obvladat, praksa je pa svoje. Nikjer jih nisem sodila kot ljudi in jih tudi ne obsojam.. Zakaj je prislo do krega med brati priblizno vem a me sploh ne zanima. Fotrovi sorodniki do njegovega pogreba niso izrazili najmanjsega interesa, da bi imeli stike.. A zdaj pa naj bi kar npr veselo praznovali RD skupaj? Sori, v mojem zivljenju je zelo veliko ljudi, ki jih imam rada in se za te vcasih tezko najdem cas zaradi obveznosti. Ocetove sorodnike od tujcev loci samo naziv "sorodnik".. Sorodnik pa je zame tisti, ki te ima rad, te sprejema in ti stoji ob strani, ne pa nekdo, ki se po mnogo prevec letih odloci, da morda bi bilo pa prav, da bi se malo spoznali - nas pac ni bilo treba iskati po sloveniji..
Tudi malo prevec domnevas (anglezi pravijo: never ASSUME - it makes an ASS out or U & ME), da je neka zamera vmes.. Jaz njim nic ne zamerim.. Ampak skoda pa mi je casa, ki mi ga ze tko prmanjkuje, zanje. grem raje z mami, babi ali kom drugim na kavo. Lahko pa izbiram ali jih zelim spoznat bolje ali ne - in tu se sigurno ne bom obracala na to, ali to njih prizadane ali ne. Sem pa dalec od tega, da bi namerno prizadevala ljudi - veliko raje dostikart jaz trpim, kot da bi nekomu rekla, kaj slabega, ampak kot sem ze povedala - nisi v moji situaciji, ne poznas ozadja in moj odgovor je bil namenjen samo kot priprava Anomini, da vcsaih pac nekdo ni navdusen nad tem, da bi se druzil z novopoznanim sorodnikom. Glede na to, da tole ni moja tema in namen razjasnejvanja odnosa z mojimi "sorodniki", zakljucujem.
Anonimna - sledi srcu in ce te vodi k sestrama ju poisci ... Gina - res je, vsak po svoje in po svojih naboljsih moceh.

 
Poglej, tinaana, če ti v srcu veš, da delaš ok, pa če si zihr, da to ni nič groznega, potem se itak nimaš kaj sekirat, če jaz menim drugače a ne. Ljudje smo pač različni in v končni fazi bi bilo dolgčas, če bi vsi menili enako. Je pa tako, da moja teorija z "zamerami" je bila že velikokrat preizkušena v praksi, tako da brez skrbi, človeka, ki bi manj visel na "zamerah" kot jaz, najbrž še nisi srečala. Pa verjemi mi, da so se mi zelo hude reči v življenju dogajale. Ampak to ni vredno visenja na njih ali nepogovarjanja z ljudmi, ki so bili tisti hip zaslepljeni ali pač zmedeni. Ljudje se spreminjajo, največ kar lahko naredimo sami sebi, je to, da dopustimo tem ljudem, da se izkažejo. Sebi pravim, ne njim. Vse kar jaz slabega mislim, škodi v glavnem samo meni. In to velja za vsakega človeka. In ne mi reči, da nekoga odpikaš, pa da ne misliš grdo o njem. Jaz ti tega preprosto ne verjamem.

Evo, saj si lepo povedala. Po mnogo preveč letih. Torej zameriš, ker ga ni bilo prej tam. Pač ni zmogel, bil je zmeden. In ja, ti si ga odpikala. Saj je meni vseeno. Daj ga, če ti tako paše. V bistu imaš iz razumskega stališča prav. Najlažje je biti ego in skrbeti za to, da se izogibaš vsemu, kar ni po tvojih merilih: Od zmeraj z mano in zame. Če pride nekdo prepozno, naj gre!

Eh, mir s tabo. Saj si tudi ti samo malce zmedena najbrž. Mogoče pa sem jaz, kaj pa vem.