Pozdravljene,

sem v 35 t in se dan d že kar hitro približuje. Včeraj sva šli z prijateljico nakupovat majčke, planičke, in enostavno sploh nisem vedela, katero številko, kaj je najboljše oblačiti,...domov sem prišla neka prestrašena. Glede na to da imamo doma že enega fantka starega 3,5 leta, verjetno tega strahu ne bi smela imeti. Bolj se približuje, bolj se čusti nek strah.

A je to normalno? Po drugi strani pa spet komi čakam.

A je imela katera podobne občutke? Me je pa ful strah ko berem o poporodnih depresijah,...

Hvala vsem.

Ja, to je normalno in ne se ničesar bati. Vse pride sproti in z občutkom. Zdajle misliš, da ne boš zmogla, neverjetno pa je, kaj vse človek zmore, sploh če je vmes njegov otrok.

Srečno


_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

živjo. te občutki so čist normalni, logičn da te je mal strah, tud mene je blo. In pri prvi nosečnosti in pri drugi. Sej v treh letih že mal pozabš, kako z dojenčki, pa se spet spomnš ko pride vn . Glede poporodne depresije je pa mene tud mal skrbel, ker se mi to zdi res težka zadeva, sam se od druzga poroda počutm bolj, kot kdaj kol prej. Že od samga začetka. Pri prvi sm ful poslušala nasvete babce, ne prekmal it iz dojenčkom vn, dojit morš v popolni tišini... pol sm bla pa res rahlo otožna. Pri drugi sm pa delala lih kontra, kot je rekla. Vn sm šla po enmu tednu ( sicer fulll napravlena), dojila sm pred tv,umes poslušala musko in to je to. Pa zdravga  ti želim.