Mali se me zadnje čase tako drži in kar naprej joka da mi je že pošteno hudo odtit v službo. Kar naprej me sprašuje če grem jutri v službo, pa da ne smem it, da naj bom doma. Zvečer kar iz lepega začne jokati da si želi da bi bil dan, danes je jokal ker ni sončka ( še do pred 14 dni nazaj se je vselil snega ).
Joka ko grem na WC, joka ko samo stopim skozi vrata sobe v kateri sva skupaj. Doma ima že dva bratca in se kar lepo ujamejo in igrajo.
Včasih kar na lepem začne jokati in joka da ne ve kaj naj dela. Pa začne jokati med igro  pri kateri se zelo lepo igra in na uživa.

Doma je vse po starem. Res je da sem začela hodit na fax in me dva dni med tednom ni doma popoldan in v soboto dopoldan, amapk delam po 4 ure in pridem ob 12h domov in odidem od odma okoli pol štirih. Amapk do pred 14 dni nazaj ni bilo to noben problem. Tud med odmori sem poklicala domov in  znjim govorila po telefonu. Zadnjič me je mož klical v službo da me lepo prosi naj raši grem kar iz službe na fax in ne hodim domov ker potlej cele ure joka, en dan prej pa sem mogla prej iz službe ker ga niso mogli umirit in je kar jokal toliko časa da se je začel že dušit ker mu je očitno jok sprožil dihalno stisko. V soboto ko sem bila v šoli je baje histerično jokal 3 ure.  Kje je moja mami, kdaj pride mami, zakaj je šle moja mami......Star bo 4 leta in ni v vrtcu. Zelo pogreša družbo ampak smo ga vzeli iz vrtca zaradi astme in težav z želodčkom da se je malo ukepil imunski sitem.Upam pa da nam jeseni uspe dobit vrtec. Družbe pa tud svojih vrstnikov pa čez teden tudi nima.

A je možno da je to pač faza odraščanja, so krivi tile prazniki  ker sem bila 14 dni doma ali je čas za otroškega psihologa

< Sporočilo je popravil mala maja -- 14.1.2009 21:56:24 >

Uf...nič ti ne zavidam. Moj je jokal pri letu in pol, ko sem ga zjutraj pustila v vrtcu...srce se mi je paralo. Verjamem, da se grozno počutiš. Mislim pa, da 4 leta star fantek ne bi smel tolk jokat, ker ni mamice. Zdaj naj bi se nekako že osamosvojil od tebe. Normalno, da te pogreša, samo mislim, da bi moral že malo razumeti in se hkrati zamotiti z igro. Mogoče pa drži kak strah v sebi in se počuti varno samo ko si ti zraven. Poskusi se fejst pogovorit z njim. Omenila si psihologa...mogoče pa res on najde njegove srahove.

Včasih res ne veš, kaj otroke tako prestraši. Dovolj je že reklama na TV-ju (recimo tista, kjer deklica joče, ker ji je pijan voznik ubil starša). Otroke potem postane strah, da bodo ostali sami.

poslala sem vam zs.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Moram, da malo smetim, meni je ta reklama čisto mimo. Tudi naša, ko jo vidi se ful začne sekirati in je na robu joka, pa zakaj joče in je žalostna. Stara bo pa tri leta, pa se mi zdi, da že zelo dosti razume, ampak kaj to pomeni, da nima staršev pa ji res še ne more štekati, da sta mrtva. Vedno pa tudi nisem pripravljena, da ko se začne reklama, da bi preklopla. Ne vem, ni mi glih všeč ta oglas. Potem pa še to ni dovolj, vstopimo v vrtec vsak dan in imajo tam ta plakat gor naliman. In spet ista zgodba, žalost, jok, kaj je z deklico narobe....

no da bi bila glih ta reklama vzrok mislim da ni, lahko pa da je tudi nekaj v tej smeri.

Amapk da kar na lepem joka po cele dneve pa tud ni normalno

ojla...to reklamo sem dala za primer, kako mimogrede otroke kaj prestraši. Ne mislim, da je tvojega. Pogovori se z njim, česa se boji...ampak tko okoli ovinkov. Tudi v pravljicah otroci včasih vse preveč hudo vzamejo. Predstavi mu, da je v pravljicah vse možno, v realnosti pa ne.
Karkoli je že vzrok joka (mogoče ga je ati preveč okregal, pa bi rad mel tebe ob sebi ), se morata o tem pogovoriti. Star je dovolj.

A si mogoče pomislila, da ga kaj boli (glava naprimer ) in je bolj nergav in na robu joka. Včasih ne znajo opisat bolečine. Ali pa je slabokrven,...