tako ali tako se moji dnevi vrtijo okoli dojenja. meni se pa lušta po neraztegnjenih in nepopackanih majicah in po tem, da ne dajem jošk kjerkoli ven z izgovorom, da ne pustim otroka lačnega in nepotolaženega.
svoje prsi bi rada imela spet zase (no, ne čisto zase )

prvega otroka sem dojila v mejah normale.
drugega otroka sem dojila nad mejo normale za večino od vas.
tretjega otroka imam namen dojiti do 3. oz 4. meseca, potem pa se mi zdi že dovolj. (upam, da mi rata)

v diabetološki ambulanti sem omenila, da je otrok dobil dodatek (AM) ta čas, ko skrbim za svoj "cukr". pač, ko bom zraven mene, se bova pa dojila. in mi je DR. omenil, da to ni najbolje in da ga s tem razvadim in da so tako mali otroci podobni nam: zakaj bi se trudili, če lahko bolj enostavno teče. češ, da otroku na nek način sporočam, da se v življenju ni potrebno truditi.

ampak očitno so moji otroci drugače narejeni: ko je treba se potrudijo. drugače ne.

in sem šla dalje razmišljat, da se tudi otroci zalivančki trudijo. ko so lačni, se morajo glasno jokati in sporočiti, da so lačni... torej se zelo potrudijo in potem uživajo. dojeni otroci pa zacmihajo, dobijo joško takoj (noben trud torej), potem pa trud. ali pa tudi ne, ker polovica dojilj ima dobre pretoke dobro založenih mlekarn.

torej: kdo se bolj trudi: doječi ali zalivani dojenčki?

Odvisno od cuclja ... Ne, samo res... Moji so se mogli zelooo trudit, ko so se dojili, ker mleko niti približno ni teklo v potokih in na polno, posledično se tudi dojili nismo ravno na sredi ceste in ravno povsod. Flaško smo pa povsod znali narediti ...  Če mene vprašaš, se zalivančki manj trudijo

V bistvu se lahko trudijo eni in drugi. Sama sem mlekarca,nimam težav. Kolegica je tudi polna mleka,vendar je dojenje ena velika muka.

Naredi kot ti paše. Sama sem prvič dojila pol leta, zdaj že skor eno leto. Prvič ni bil otrok nujno potreben joške, drugi je kontra.

Moj namen je bil drugega otroka dojiti vsaj par dni več kot prvega. Prvi se je sam odstavil,sem imela zelo veliko krizo,psiha me je dajala. No, zdaj drugič še kar dojim. Je bilo obdobje, ko sem jo hotela dat na flašo. Ni šans, tuljenje,zvijanje....in tako smo šli iz joške direkt na žlico. Dojenje zvečer in nočno dojenje pa še kar traja. Pa sem fejst ponosna nase!!!!

Po moje se morajo bolj trudit dojeni otroci, ker iz dojke ipak ne gre tako lahko kakor iz cuclja. Vsaj jaz mam take izkušnje. Prva se je itak samo dojila, vedno in povsod. Tamala pa je rabila dodatek in tega je pojedla na hitrico, ko se je dojila je pa traaaajaaaaalooooo.

Mislim, da se oboji trudijo enako oz. se potrudijo dovolj, da dobijo to kar želijo. Kar pa sem želela povedti pa je, da se mi zdi tako grdo, da se otroci, ki jedo po flaški imenujejo zalivančki. Ker tako še svojim rožam ne rečem pa so dejansko zalivane. Dojenček je dojenček ali je po joški ali flaški ni važno.
sicer sama nisem dojila no sem poskušala pa ni šlo.

Ne vem, pravijo, da iz flaše bolj teče, čeprav se mojim vsem rado kdaj zatakne, ker iz mene včasih tudi zelo teče. Naj bi pa bilo dojenje fajn za razvoj čeljusti in lege zob itd... tako da iz tega bi sklepala, da se pri dojenju bolj trudijo. Tudi se mi zdi, da se morajo bolj prisesat, tudi če jim ni treba tako vlečt.
Čeprav ti nimaš takih izkušenj, poznam kar nekaj mamic, ki imajo točno te izkušnje kot te je svaril dr.: ena mamica je dala flaško samo kadar je šla na tečaj - 2x na teden in bila tam celo popoldne, pa se ji je mala zmrdala in ni več hotela pit pri njej. Je hitro ukinila flaško, saj bi sicer lahko rekla dojenju adijo... Pa v glavnem punce, ki dodajajo, veliko prej nehajo dojit, ker enostavno zmanjka mleka, ker je povpraševanje tako majhno. To je tudi statistično podprto dejstvo.

Sama sem dojila obe nadpovprečno dolgo, malega bom verjetno tudi, vse tri pa nadpovprečno dolgo izključno dojila, ker sem pač mal ziheraš kar se alergij tiče - vem, da so zoprne in če lahko naredim kaj, da je manj verjetnosti, bom to naredila. Ziher ni nič, če pa lahko naredim karkoli, bom, ker se mi zdi to fer.

Punci sta se obe sami odstavili (jaz pa nisem ponujala, probala zamotit, itd... če sta pa hoteli in jokali, sta pa vedno dobili) - prva se je odstavila pri 16 mesecih, druga pri 2,5 letih. Svit se je do zdaj izključno dojil (star je točno 6 m), zdaj poje 1 žličko goste hrane zaenkrat:D. Tudi jaz sem bila vesela, ko sta se odstavili, obakrat sem komaj čakala, ampak bom zdaj delala enako - enostavno nisem narejena za to, da pustim otroka jokat, moji otroci pa tudi niso taki flegmatiki oz. jim pač ziza precej pomeni. Tudi se mi nekak zdi nefer, da bi pa 3. otroka dojila manj zaradi svoje kaprice... rabi glih toliko kot prvi dve... Tak da nekaj časa bojo moje joške še vidne v javnosti, j* ga, saj je zadnjič;).

Bi pa rada poudarila, da to zgoraj velja zame - sama se tako boljše počutim in tako razmišljam. Ne pomeni to, da je tako najbolj prav za druge. Nič se mi ne zdi strašno narobe, če mama ne doji, če ji pač ne paše - boljše, da je ona zadovoljna sama s sabo in nima otroka poln kufer kot pa da ga doji in je vsa neprespana in tečna... Smo različne. Meni dojit ni tak problem. Ni vedno luštno (sploh med nosečnostjo je res zoprno in boleče), ampak na splošno je pa izi.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

sem pred leti brala eno hudo antropološko študijo na to temo. domorodci iz papue nove gvineje, gorska in rečna plemena. goska so bila miroljubna in neagresivna in so prebivala v manj rodovitnih predelih (gore). dojili so jih na ta način - ko zacmihajo, zizo v usta. rečni pa so hudo agresivni in ko so se kdaj orek spičili med sabo, so se znal razbesnet od jeze do te mere, da so se zapeljal po reki do sosednjega plemena, čeprav so vedeli da jih bodo tam pojedli (ja, rečni so bili tudi kanibali, gorski ne in - suprise surprise, skoraj čisti vegiji). in tam so antropologi opazili da pustijo male da se prej zderejo ko jesiharji (preden jim mame ponudijo zizo), zato da bodo bolj jezni in agresivni bojevniki in hudi lovci (ja ti so bli navdušeni mesojedci). študija se je odvijala v smeri da njihove navade in prehrana imajo določen behavioralni vpliv na plemena in v koliki meri.

take your pick

tako nekako bi tudi jaz razmišljala..

p.s. Betty, kako je detetu ime??? povej, pliiiz? (lahko tud na ZS, če nočeš javno)

To pa tudi mene zanima A imate Tarasa?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Najprej naj povem, da sem morala trikrat premisliti, da sem skapirala kdo je zalivanček oz. zalivani dojenček......bolj bedastega imena še skoraj nisem slišala.....

Glede truda.....s takimi globokimi vprašanji se sicer nisem ukvarjala....sem bolj realist po duši.....in ker je moje dete ob rojstvu tehtalo čez 4 kile, je rabilo tudi precej mleka....in ker sem bila takrat tudi sama pod vplivom fame o dojenju sem jo nekaj dni samo dojila, ko sva prišli domov (v porodnišnici so jim itak dajali Aptamil, "na skrivaj", saj so ti povedali, če si vprašal, še celo znamko mleka so ti povedali, če pa nisi vprašal, pa si živel v iluziji, da se dete hrani samo s tvojim mlekom)....in ker mleka ni bilo toliko, kot je ona rabila, je začela hujšati......tako zelo, da je patronažno precej zaskrbelo......še celo vago nam je pustila za teden dni pri hiši.....

in sem takoj začela dodajati.....ker, j.ebeš ti filozofiranje o tem kdaj se otrok bolj trudi, ali se trudi doječi otrok bolj ali se trudi otrok pri flaški bolj....lakota ni ne fajn občutek in ni dobra za razvoj otroka....in ker je hrana in pijača osnovna človeška potreba jo je potrebno takoj zadovoljiti......pa naj je to zizika ali flaška ( pa pijte vi, ko ste žejni zdaj, ko je vroče, vodo po kapljicah, ne pa da zeksate 2 dcl vode, da si potešite žejo) .....dojenček pač ne sme biti lačen.....to je moje mnenje in po nekem čudežu tudi mnenje otrokove pediatrinje, ki je vedno rekla, da dojenček nikoli ne sme biti lačen in da je lakoto pri dojenčku vedno potrebno takoj potešiti.....

Se čisto strinjamo:) Samo da sama nisem imela problemov z mlekom, vsaj ne pri tem 4 kilskem in se redi več kot dovolj - ma zdaj 9 kil samo od mojega mleka, tak da prav hudo mu ni;). Sem pa pri Ronji parkrat res imela probleme, ko sem bila preveč zmatrana. Ampak se je pač skoz dojila in je tudi vse dobila. Potem sem mislila, da imam premalo, pa sem imela preveč in mi je hvalbogu patronažna (babica) povedala, kaj je problem - da je mleka toliko, da je vse trdo in ne more zgrabit. Torej: če mi ne bi povedala, bi mislila, da imam premalo, saj otrok joka, čeprav jo dam na zizo... Ko sta malidve dobivali manj kot naj bi po reglcih, so tudi spraševali, kako pa kaj... in sem taprvo po nasvetu zbujala ponoči (se najprej nikakor ni dala zbudit, potem se je pa navadila in se zbujaša še nekaj let ob 3h...) Ampak dejansko ni bil problem v tem, da bi bilo premalo hrane, ker nikoli nista pojedli vsega, vedno tudi samo iz ene zize... Enostavno sta taki - suhici... Tak da če je otrok zadovoljen, pa ni po jusu, tudi ni noben problem. Če joka, pa se doji, pa je še lačen, pa valjda dodaš, hvalabogu, da imamo to možnost.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Prvega so v porodnišnici na EINT (ker je bil rojen par tednov prezgodaj) navadili na flašo, sicer sem se potem na oddelku trudila dojiti, sem ga v bistvu morala prisilit, da je sploh zagrabil, sledil pa je huronski jok, ker pač ni priteklo takoj in toliko kot po flaši. Od takrat naprej zize sploh videt ni smel, je bilo dretje že ko sem dvignila majico. Potem sem si 2 meseca mleko črpala in mu dajala po flaški, potem pa smo šli na adaptirano mleko. Ne vem sicer od kje ti trditev, da se morajo zalivani dojenčki fejst jokati preden dobijo flašo, pri mojemu je bilo tako, da je imel včasih 3 ure med obrokoma, drugič pa samo pol ure ali še manj in je pač dobil flašo ko je zacmihal, ampak je temu primerno pri tistemu obroku tudi manj popil, v bistvu sva s tem posnemala ritem kot pri dojenju. In nikoli se mu ni bilo treba dreti, da bi dobil flašo. Drugi je pa zizoman. Na začetku je na zizi zaspal in teža ni šla dovolj gor, zato sem si nekaj časa po obroku še črpala in mu dajala po flaši, ko pa je prešel samo na dojenje, je pa imel od začetka mal krize in se je kregal na zizi, potem se je pa navadil, da je treba bolj močno oz.drugače vleči. Ne gre toliko zato, da morajo močneje vleči kot za to, da je na zizi druga tehnika, gre dejansko za molzenje, medtem ko po flaši samo cuclja, tako kot dudo, in že priteče.

Mi gre pa tale fama okoli dojenja na živce, nekatere mamice skoraj tekmujejo, katera je dojila dlje, pa potem še raznorazne revije za mlade mamice, kjer bereš samo to, kako je dojenje najboljše za tvojega otroka in so polne zgodbic uspešnih dojilj, medtem ko o tistih, ki ne morejo dojiti, ne piše prav veliko. Pa da je dobro za zobe, pa da so bolj zdravi itd. Potem so pa tiste, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo dojiti, napsihirane, jaz sem bila pri prvemu zelo, sem rabila kar nekaj časa, da sem se sprijaznila in si pošlihtala v glavi, da nisem nič slabša mama kot tiste, ki dojijo. Moj prvi je in zdrav in super zobke ima, pa je imel zizo v ustih mogoče 3x, moje mleko pa je dobival samo 2 meseca.. Glavno je, da je dojenček sit, pa naj bo od dojenja ali pa od adaptiranega mleka.

Prvega nisem dojila dolgo-sedaj vidim da nisem znala dojit oz. sems e ustrašila da nimam dovolj in sem mu ponudila flašo. Potem pa sem še zbolela in nisem znala oz.vedela kako se potruditi za dojenje. Pa sem dobivala takšne opazke da mi je groza.

Sedaj drugo pri 10m še vedno dojim, ker sem rekla da bom preštudirala vse sam da se bova dojile. no in nama je ratalo. Bi pa rada počas nehala, ker mi je od 6m odveč dojenje. Ne otrok, ampak dojenje. Ne vem zakaj. No pa mi ne rata ker se mi mala tako smili, ko je utrujena zvečer pa jaz ne vem ali je dovolj jedla ali ne da jo dam še vedno na joško. Če pa komu omenim da bi pa res rada nehala dojit me pa tako gledajo kot da sem z lune padla. Ne vem no sam sej mame nismo samo zaradi dojenja.

moj se mora zelo trudit, da dovolj hitro požira, da ga ne zalije

Hja dojenje.... Jaz do momenta ko sta se prvič priklopila, nisem mogla verjet, da bom sploh lahko dojila. Ne me vprašat zakaj...dvojčka , pa ženske v naši familiji nismo lih dojilje itd...
No, sesalni refleks sta imela (rojena 37 teden) in začeli smo se dokaj ok dojit, tako da sem vztrajala v mukah in težavah do 3 mesecev.
Potem ni šlo več. Špela je imela 2170 in se je slabo dojila, ker je bila "švoh" je prec zaspala, pa se potem po eni uri zbudila. Zanjo sem si začela črpat, da je malo več pojedla.
Miha se je dojil ok, ampak je dobil krče in je norel na joški kot da bi ga hotela zagiftat. Ni bilo šanse da bi dojila oba hkrati, zato je to trajaloooo, preden sem oba porihtala.
Po 2,5 mesecih je začelo mleka drastično zmanjkovat in enkrat enostavno  nisem uspela načrpat za Špelo dovolj, je dobila dodatek, čez nekaj dni še za Mihca ni bilo dovolj, je dobil še on. Potem smo se matrali z dojenjem pa črpanjem pa miksanjem, dokler nisem pregorela in se vdala...
Kakšen mesec sem imela moralca, potem sem se pa malo sama s sabo pomenila in sklenila da sem naredila kar sem lahko. Redila sta se ok, predvsem Miha je v treh mesecih ujel vrstnike in jih potem tudi prehitel. Zdaj  ima enih 18 kil in ene 105-110 cm, Špela  je pa še danes suhljad, ampak vesela in normalno zdrava punčka.
Sprašujem se , če bi imela samo enega otročka, bi verjetno zmogla dojit dlje. Verjetno bi bila malo bolj spočita, bolj bi se lahko posvetila samo enemu...hmmm kdo ve.
Ker smo licenco vrnili, ne bom vedla 


_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Ma, meni se pa zdi, da če dojiš več kot 1 leto, te še vedno malo čudno gledajo;). Saj me ne moti, samo nimam pa glih občutka, da bi bilo to splošno sprejeto kot prav;). Mogoče je odvisno od okolja: kjer živim je veliko mladih mamic, celo zelo podobno stare otroke imamo, pa v bistvu samo še jaz dojim - nekje 4-6 mesecev so dojile tiste, ki so. Veliko pa niti 1 mesec.

Ne mislim, da bi bilo dojenje edino pravo, je pa za moje pojme za moje otroke najboljše. Ne bi prepričevala mamic, da morajo dojit dlje, če nočejo, edino, kar bi rada, pomagala mamicam, ki so v taki situaciji:

Da bi rade, pa ne znajo ali pa jih napsihirajo s tistimi rastnimi tabelami, koliko se MORA dojenček zredit, itd... da bi dojile, če si želijo in se ne dale motit razoraznim komentarjem preveč;).


Moji se navadno kar umaknejo, kadar preveč teče, da steče mimo, pa potem ko gre naval mimo, v miru zizajo dalje. Ful nepraktično, ker je potem vse mokro:D.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

To sem se tudi jaz vprašala, ampak ker nimam pojma, kako gre to pri zalivančkih (ja, res je blesavo ime:D), sem bila rajši tiho. Ampak se mi zdi, da ene mamice tiktak naredijo tisto flaško:) (več časa verjetno vzame vse prekuhavanje...).

hedviga, ti me vedno tako nasmeješ . Se pa strinjam, da to ali dojiš ali ne, ne pomeni, da si dobra ali slaba mama. Fajn je, da se za svojega otroka potrudiš, je pa včasih dobro met tudi kako mero (to meni včasih mal manjka - na splošno;). Ker non stop u iber zmatrana mama tudi ni glih fajn... Previsoka cena za tista protitelesa;). Pa enim je enostavno dojit smotano - ne moreš nikamor it za dalj časa, pa ves čas moraš bit na razpolago, če hočeš it ven, moraš bit pripravljen sredi mesta se razgaljat, itd... Ma to vsekakor svoje slabe lastnosti:D.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Meni se zdi enako.... že okoli 1 leta vsi čudno gledajo... potem pač rečeš, da ne dojiš več in imaš mir še naslenjih **** mesecev. Potem pa ena od teh, ki te pri otrokovih ¸16 mesecih zaj***** da še dojiš, pri 18 m še kar ne more odstavit svojega otroka... potem ji je pa jasno...



Moj se umakne, ko se mu zaleti... prej mu ne potegne, mogoče je še premali.

Ja, verjetno. Se mi zdi, da se jim parkrat zaleti, potem pa ugotovijo, da je treba potegnit, da se usuje, se umaknit, da mimo steče in potem v miru jest dalje:D. Pri taprvi sem si morala pa najprej mal ven sčrpat, da je sploh lahko zagrabila... No, zdaj se je vse že uravnalo, ma mali že pol leta - glih danes:).

Kar se pa čudnega gledanja tiče, je pa tako fajn met 3. otroka, ko se ti tako sladko j*, kako te kdo gleda:D. Sem bila čudna, ker sem Ronjo skoz nosila v slingu - zdaj jih majo že vse. Sem bila čudna, ker sem ful dojila, zdaj je to baje moderno. Sem čudna, ker jih mam brez plenic - mogoče bo to tudi nekaj normalnega čez par let:D. Do takrat bom pač čudna.

Nisem pametna: vsak dela po svoje, otroci in starši smo različni: včeraj sem srečala kolegico s svojima malima v zooju. Njen mali je lepo sedel v vozičku in se ves čas smejal. Moj se takoj pritoži, če ga odložim v voziček, ker je njemu seveda bolj fajn, če ga nosim okoli:D. Kdo ma zdaj prav? NJenemu otroku čisto nič ne manjka, vidno je zadovoljen in vesel. Pa ni dojila in ga ni nikoli nosila okoli in pravi, da je zelo pazila, da ga tudi obiski niso jemali v roke, ker ga ni hotela razvadit, zato zdaj tako lepo sedi in se smeji in je ves zadovoljen, tudi če ga ne vlačiš po rokah. Ko sva se pogovarjali, je Svit zacmihal, sem ga čisto avtomatično vzela v roke in sva se samo obe hkrati zasmejali: "J* ga, zdaj je itak že prepozno..." Moji so vsi trije totalni razvajenčki, kar se tega tiče:D. pa so tudi happy (ampak samo če so v rokah in tudi kasneje zahtevajo svojo dozo mame;). Dojijo se kadar jim paše, podnevi in ponoči, kadar se oglasijo. Ampak meni ni problem vstajat ponoči in tudi dolgo ne grem spat. Če bi nujno rabila veliko spanja, bi se tak ritem zelo težko šla... Zato pravim, da vsak najde nekaj, kar mu je ok in ni ene in edine poti - ne pri dojenju, dodajanju, nedojenju, zalivanju... ne drugje.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

meni je pa mimo, da se mama naprdne in reče: Dojila bom 3,5,7 mesecev potem pa basta! Meni je to egoizem oz. sprenevedanje sodobne mame. Ne leti to osebno na avtorico te teme - večkrat slišim kakšno mamo (vmes tudi svojo sodelavko, celo kolegico), pa vedno isto rečem; Egoizem in sprenevedanje. Drugo je, če mama in dojenček zaradi različnih vzrokov ne moreta vzpostaviti dojenja...ampak v primerih, ko mama lahko doji in se dojenček želi dojiti; zakaj bi odrekali dojenčku še tisto najmanj in 100% najboljše kar mu lahko ponudimo? In to toliko časa, dokler sam želi? Je pa treba prisluhniti materinskemu instinktu in začutiti kdaj se je dojenček pripravljen odstaviti, seveda mu je treba pri tem pomagati, ne pa da se dojenje zavleče skoraj do vstopa v šolo...

Sama sem pri prvi imela strašne težave z dojenjem, na začetku so me odvračale strašne bolečine in vnete bradavice (jeebemti kok to boli), potem ko se je to normaliziralo, pa sem bila obsedena z literaturo: koliko časa naj bi dojenček bil na eni dojki, koliko časa na drugi. Pa na kateri strani je zaključil dojenje, da ga potem začneš dojiti na drugi dojki. Pa na koliko časa naj bi se praviloma dojil, ali naj bo vmes med dojenji ura, dve, tri? Pa prebirala nasvete tiste sekte doječih fanatičark (ne vem kako se imenuje)... Potem v teži ni napredovala kolikor bi po statistiki morala in sem bila spet vsa zasekirana in sem si začela črpat in meriti ali imam dovolj mleka ali ne. Pri vsakem dojenju sem bila napeta ali jo bom nahranila dovolj ali naj ji za vsak slučaj dodam še flaško...To mojo nervozo, danes šele to vem, je očitno hči začutila in se je jokala ob vsakem dojenju. Jz pa z vsakim njenim jokom še bolj negotova in živčna. No, in od samega kompliciranja, živciranja in samopsihiranja sem izgubila mleko pri 3-eh mesecih.

V nosečnosti tadruge sem prebrala en zanimiv prispevek na temo dojenja. Razlika med dojenčki manj razvitih skupnosti in dojenčka v razvitem svetu. V prvih dojenčki naj menda niti ne jokajo, zakaj bi, cel dan so s culo tesno poviti k materinim prsim in kadar jih je ljuba volja se dojijo. Pri drugih, dojenčkih razvitega sveta, pa se morajo že z rojstvom boriti za svoje pravice. Z jokom zahtevati hrano....Naštetih je bilo še kup psiholoških posledic, ampak to ni več bistvo, oz. se mi ne ljubi vsega pisat. Takrat mi je naredilo v glavi klik. Odločila sem se in vrgla sem stran vse publikacije v zvezi z dojenjem, preslišala vse t.i. dobronamerne nasvete tet in stricev, začela ignorirati okolico kar se tiče dojenja. Rekla sem si - dojila bom kakor mi bo narekoval dojenček. Pa če bo to na 10 minut, eno uro ali pa cel dan. Briga me. Nazadnje sem jo res imela cele dneve po joškah, in cele noči tudi. Pa mi ni žal. Dojila pa sem jo do vrnitve v službo oz. še kakšen mesec po tem. Ampak sem nehala, ker je bilo prenaporno in me je nočno dojenje, ki je že mejilo na crkljanje, začelo izčrpavati zaradi česar sta trpela moje zdravje in moja učinkovitost v službi. Oziroma, če ne bi mož, ki me je zaradi podaljšanja porodniške zamenjal, dobesedno zahteval, da neham z dojenjem, bi verjetno dojila dokler se ne bi sama odstavila.
Sem pa imela v bistvu tudi nekakšno srečo, da ni marala ne dude (smo kupili modelov kolikor jih obstaja na tržišču) in ne flaše, ker so prišli trenutki, ko sem bila vsega sita...Pa kamorkoli sem šla sem jo morala vleči s seboj...

Glede vprašanja kdo se bolj mora trudit: dojeni dojenčki ali dojenčki na flaški? V precejšnjih primerih oboji! Ker nekatere doječe mame pustijo svoje dojenčke, da se prvo najprej malo iztulijo saj potem bolj vlečejo in so hkrati presenečene, če jim potem dojenček od utrujenosti (zaradi joka) na prsih zaspi meddem ko bi moral jesti. Pri zalivančkih pa velja enako - spet morajo jokati, da dobijo hrano - pritekanje le te pa je odvisno od cuclja. Manjša kot je luknjica oz. manj kot je luknjic, bolj morajo vleči.


< Sporočilo je popravil TomTaylor -- 18.7.2012 15:02:07 >

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Meni gre pa na živce fama o tem, kako so dojeni bolj zdravi in srečni in bla bla. Ja ja, taprvo sem dojila skoraj 1 leto pa je bila 2 leti več bolana kakor zdrava. Tamala je pa od začetka rabila dodatek (rojena prej in nisem imela dosti mleka), je pa veliko bolj zdrava. Srečna pa tudi. Ne vem no, to dojenje zelo poveličujejo. In marsikdo s pomilovanjem za kakšno žensko reče, da revica pa ni imela mleka... ja in? Sej zato pa obstaja umetno mleko... Pa take znanosti delat iz dojenja... Brezveze no.  če imaš dojiš, če ne nimaš pa ne dojiš, stvar rešena. Sam na žalost to dojameš šele pol, ko že vse oddojiš.  

No, pa si povedala bistvo kar iz mojega pisanja dvomim, da mi je to uspelo

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

hehe ja mogoče je res kak stavek več napisan 

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009