zanima me, kakšna je po vaše sploh definicija maminih sinčkov.... kot sem sama ugotovila, v bistvu ni samo sin tisti, ki je odvisen od mamice, ampak je ona še mnogo bolj od njega?
moj primer: mamici se trga srce, ko je njen sin šel na svoje, ko si je ustvaril svoje življenje, ona ga kliče vsak dan, ga obiskuje na delovnem mestu, v glavnem vedno in povsod išče nek kontakt z njim. VSAK DAN!!!
on pa ne reče nič. ne da ga moti, ne da mu je OK. Ona še vedno dela z njim, kot da ne zna sam kupiti kile kruha (a ti kaj prinesem, a si lačen, dones sem skuhala to in to, če hočeš,...., jaz bi tako na tvojem mestu,...., kdaj prideš kaj domov....., ).  
no, in tako je tudi on pristal v tej kategoriji maminih sinčkov.  in sedaj prosim za nasvet, kako preživeti z njimi? ali sploh obstaja možnost, da bo kdaj dojel in ji rekel: mamica ljuba, ustavi se, jaz ne rabim več tvojih nasvetov, hrane, niti te ne rabim videti vsak dan,.....???
ali bo kdaj dojel, da sem jaz, njegova partnerica,  prva v njegovem življenju?
ali se jih sploh da spreobrniti?

Daj mu ultimat:TI ALI MAMA???Pa se naj odloči ali bo tvoj ali mamin sinček dalje.

Z vztrajnostjo...pa žensko žlehtnobo

Ja, to bo.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ne, kar se mamice tiče gre za kontrolo in nadzor in ne za odvisnost. Sin pa je mevža, ... oz. kot rečemo olepševalno - mamin sinček.


Spreobrnejo se lahko samo sami. In mamin sinček mora dojeti, da je on sam prvi v svojem življenju. Če je dojemljiv in ni agresiven (verbalno), ko pogovor nanese na to kočljivo temo, potem mu predlagaj knjigo "Ne boj se ljubiti" od Marijana Košička. Klinc, to knjigo mu kupi in mu jo vsakič, ko bo hotel seksat nastavi pred luliko, da bo moral prebrati par strani preden bo akcija.

http://www.mladina.si/tednik/200103/clanek/knjige-04/

d.

aja, sem pozabila še to napisati:
ko mu omenim, če ga vse skupaj nič ne moti in če se mu ne zdi to vse skupaj že preveč, vmešavanje, omejevanje zasebnosti, mi on začne o spoštovanju do staršev.... ???? 

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Klinc, to knjigo mu kupi in mu jo vsakič, ko bo hotel seksat nastavi pred luliko, da bo moral prebrati par strani preden bo akcija.


lol david

Ne bom ti odgovoril tako kot vojakinja tipično v slogu svojega vzevdka - oštro in nespametno. Vprašal bi te ali se sploh zavedaš kdo je tvoj "partner". Naj bi bil tvoj življensjki sopotnik, kasneje še mogoče pridejo zaobljube "v dobrm in v zlu", situacije v življenju, ki niso samo pravljično romantične kot na začetku. A se boš tudi takrat prijela za prvo slabost tvojega kvazi partnerja in obžalovala svojo izbiro. Ti bi spreobračala? Raje najdi drugega.

Druga stvar pri t.i. maminih sinčkih so njihove mame. Ne gre samo za enostransko simbiozo sin-mati, problem je obojestranski. Ni krivda toliko na otrokovi strani. Tukaj je problem nevrotična in nesposobna mati, ki je ustvarila s sinom patološki odnos odvistnosti, z drugimi besedami mati skrbi za otroka in brez tega je njeno poslanstvo in smisel življenja dejansko ogroženo. Žal, ali nima moža ali pa z njim ni sposobna usvariti zrelega partnerskega odnosa, da lahko otroku prepusti normalno življenjsko svobodo. Kar pa je še večji absurd, da možu takšen položaj v bistvu zelo odgovarja. Namreč, vsaj tako lahko ima mir pred ženo. Videno že mnogokrat in marsikje. Obrnite se malo okoli sebe.

ali se jih sploh da spreobrniti?


Mogoče se kateri da. Ponavadi se ulitmati jaz ali mamica končajo tako, da se odloči za mamico. Nekaj časa nazaj sem brala zanimivi članek o tem, da je porast maminih sinčkov (in tudi maminih punčk)
Kot je omenil Bakfark...matere niso sposobne imeti normalnega odnosa z možem (nekatere so ločene, druge ne). Sinove spodbujajo k zveze za katere vedo da se ne bodo obnesle (npr. avanturam), ko pa vidijo, da se je pojavila resna zveza jo poskušajo onemogočiti. Ker nobena ni dovolj dobra za njihovega sina in ker se bojijo, da bi izgubile otroka. Njemu so ponavadi posvetile vse svoje življenje in se mu ne bodo odrekle. Nekatere matere naj bi jasno kazale da ne marajo ''konkurentke'', druge so z njo zelo prijazne in delujejo iz ozadja.
Kakor koli že...otroku se ne bodo odpovedale. V kolikor ima sin novo družino in otroke, se seveda vmešavjo tudi v to. Želijo nadzirati njegovo žvljenje.

V kolikor pač ženi to paše je Ok..samo problem je ker ji ponavadi ne.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Še en članek o njih.

http://www.bambino.si/?d=clanek&id=1045&natisni=1

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Na začetku je bil tudi moj dragi pravi mamin sinček,oz.bolj ona hotla met vse pod kontrolo,komandirat kak naj kaj delava ipd..Njega pa to ni motlo,nič ni rekel,naj mu pusti,da se sam odloča,napravi kako stvar...Parkrat sva se v redu zgrabla,tudi narazen sva skoraj šla zaradi tega vmešavanja,ki ga jaz nisem prenesla.Potem sem zanosla in so se stvari spremenila-kar naenkrat sem bla jaz glavna...Pozneje pa najina prva pupika itd...Tašča še včasih poskuša kaj po svoje skomandirat,pa nadzorovat,a sva oba odločena,da smo mi družina zase in ni vmešavanja!!!
Tako se je končalo pri meni,kar pa seveda ne pomeni,da se bo tudi tvoj spreobrnil..Kaj pa če se vsi skupaj pomenite??Mi smo tudi to poskušali,na začetku sem bla bolj tiho,kasneje pa povedla kar vse kar me moti,konec koncev je to vmešavanje v tvoje življenje!!!

Poznam tak primer. Sama sem bila v tem dreku eno leto. Hvala bogu, sem se rešila. Te čisto razumem. Meni je šlo to blaaaaaaaaaazno na živce. Če se ga da obrniti? Jaz svojega nisem mogla. To so preveč močne dolgoletne vezi med njima. Tako, da ne gre. Žal.

Lahko se navadiš na to, ali pač greš. Druge rešitve ni. No, lahko se bo s časoma (če ne boste živeli pod isto streho) naveličala. Sama v to sploh nisem verjela, ker sem 'taščo' spregledala.

Najbolj ironično pa je bilo to, da sva se z bivšim zelo dobro ujela. Pa so naju praktično njegovi starši ' indirektno spravili' narazen.

Ne sekiraj se, jih je še veliko!

Pa lep dan.

Sej ni neposreden odgovor tebi, anonimna, da ne bo zamere. Ampak moje razmišljanje tako nasploh.
Ma saj možem ni treba biti ne mamini sinčki, pa ne ženini sinčki. Ma upam, da se mož pogovarja z svojo mamo in videva z njo glih kadar se mu zljubi, pa mi ne rabi polagat račune. Jaz sem recimo vesela, da ima še vedno lep in korekten odnos do svoje mame.
Tako na sploh, a to je odvisno od ženine tolerance, kdaj je preveč kontaktov z mamo?
Ma zgleda, da bom jaz kar obkrožena z samimi "mamini sinčki".

Takšnim sinčkom je mama prva oseba že celo njihovo življenje, ti pa si se v tem prikazala šele pred kratkim. Ti imajo mame, ki že celo življenje živijo samo za svojega sina, njemu podrejajo celo življenje. Saj se zavedajo, da mora tudi on najti partnerko in nadaljevati življenje brez nje, po drugi strani pa te misli ne prenesejo in se ga še vedno oklepajo bolj, kot če bi jo mož zapustil. Zato si tudi zanj želijo partnerko, ki bi jo lahko podredile sebi, jo spremenile v svoji zrcalni sliko in če karkoli ne gre po njihovem planu posežejo s svojimi kremplji v partnerstvo in tekmujejo z "snahami" za sinovo pozornost. On je pa tudi ves čas razpet med obema in se mora ves čas odločati za eno ali drugo.
Meni bi se v takem gladko strgalo..........

Srček, ja res je razlika. Maš prou. Jaz sem mal mim pihnila...

se podpišem,.......sej bo.....držim pesti na uspeh....