Podzravljeni!

S partnerjem imava hud problem. Mislim, da je med nama konec, najbolj pa me boli, da bo trepel najina, naj bi bila, največja sreča, najin trimesečni sinek.

Ne morete si misliti, kako zelo hudo mi je, ko tole pišem, ampak nimam se komu izpovedat, pri nikomer ne mnorem poiskat nasveta ali vsaj dobre, tolažilne besede, kot pri vas.

Skupaj živiva že kar nekaj časa in to pod isto streho s taščo in staro teto od partnerja (vedno samska, brez svoje družine). Nimamo ločenih prostorov (razen spalnice, ki pa so vse v istem nadstropju, kopalnice in wcja). Hiša je last mojega partnerja.
Narava dela partnerja je s.p., ki včasih zahteva odsostnost tudi po par dni in zelo nepredvidljiv delovni čas, tako si ne moreva zorganizirat nobenega izleta, dopusta vnaprej, vedno je vse odločitev istega dneva, zato pa že par let ne greva nikamor, razen na enodnevne izletke, ki jih je bilo v zadnjih 2 letih za prste ene roke.

Med nosečnostjo sem se preselila k njemu in ker mi več stvari ni ustrezalo (predvsem kar se higiene in vmešavanja v mnoje osebno življenje tiče), sem mu to tudi povedala, ampak posluha za to ni bilo nobenega, rekel mi je celo, da naju otrok ne veže, da lahko grem od koder sem prišla. Tega seveda nisem mogla storit, ker me starši nazaj ne bojo vzeli, pa še mnjenj okolice se bojim na vso moč, zato sem lepo utihnila in se sprijaznila, da je, tako kot je.  
Ko se je sinek rodil, pa se je začela druga pesem. Poroda nisem imela težkega, sem pa imela veliko težav po njem - oslabelost, bolezen (angina) in še večkratni mastitis. Po večerih, ko sem komaj gledala z vročino 38 in več), sem ga prosila, če lahko umije otroka namesto mene, pa ga ni hotel, tudi čez dan ga ni želel popaziti, da bi lahko vsaj malo zatisnila oči, čez noč je odhajal spat v dnevno sobo. Za vsako mojo težavo je klical svojo mamo, naj mi ga ona popazi ipd. Ona seveda vsa vesela, jaz pa, ne morem si kaj, sem jo vedno manj rada videla v svoji bližini, zato sem jo odkrito začela odganjati proč. To je seveda povedala mojemu parnterju, ki je vzkipel in me zasipal z zelo grdimi besedam, ki ne ustrezajo bontonu foruma, lahko samo povem, da je z gršimi besedami rekel, naj bom srečna, ker imam taščo, ki kuha namesto mene in bi mi še otroka lahko pazila, jaz bi ga pa samo dojila. Poleg tega najina spalnica ni več najin prosto, ampak lahko vanj gre tako stara teta kot ona brez da vpraša, enostavno vstopi, pa če sem tam ali ne.

Ker sem, kot vsaka mamica, ponosna na sina, zelo rada povem, da je priden ipd. če kdo pride na obisk, ampak do tega sploh ne pridem, ker je že tašča s svojim sladkim tralala pred menoj in ponavadi reče: moj sinek priden, moj sonečk, a veste kako ima rad babico ... ne vem no, meni se to zdi malo khm ... to me moti, ampak če mojemu rečem, me ošteje, da ji čisto nič ne pustim, da naj govori, kar ji paše ipd. 

Tudi taki opazki stare tete, kot npr. danes pri kosilu, ko je mali malo zajokal, je rekla, dudo mu daj, pa bo utihnil, pa da ne more jest, če se joče ipd. pa kako naj vzgajam otroka - je ona po tv gledala, kako se to dela, pa po filmih in po limonadah, ki jih obe s taščo gledata vsak dan celo popoldne.

Še celo tako budalo sem bila, da nisem upala dati vloge za vrtec, ker je moj odločno nasprotoval, rekoč, da ga bo pazila njegova mama. Jaz pa se bojim, da mi bo zanemarila moj zakladek, edino srečo, ki jo imam.

Da bi si uredila svoje prostore, moj niti slišat noče, ker bi se mu mamica smilila, če bi morala sama jest v kuhinji, jaz pa tako za njegove pojme ne znam kuhati.

Ne vem, to sploh ni človek, ki sem ga imela rada, ki sem ga ljubila, se veselila prihodnosti z njim, se veselila otroka, zaradi katerega mi je vsaka težava v nosečnosti bila veliko lažja ... ljubila sem ga, na vso moč, še zdaj ga imam zelo rada, mogoče sem res zelo nehvaležna in čudna, kot mi sam pravi, ker se ne morem stopit v njegovo družnino. Jaz pa si ne morem pomagat, rada bi jaz bila tista, ki bo prala, kuhala, ga pričakala doma s kakšno drobroto, ap tudi če ga ni deset dni zaradi službe. Rada bi, da bi ga sinek imel močno rad, da bi se med nama dobro počutil, da bi imel mamico in očeta, ne morem se sprijaznit z mislijo, da bo morda od enega od naju ločen, ne ne morem in ne vem, kako naj to rešim.

Lepo, lepo prosim, dajte mi kakšen nasvet, kakšno pozitivno misel, dajte mi povedat, da delam narobe, tako se bom vsaj znala popravit ....

Še bi pisala, pa se mali zakladek joka ... hvala za vse odgovore. Za vse napisane napake se opravičujem, ampak moram hitet.

sploh nisem do konca prebrala...punca, samo pokaj, kamorkoli!!!  mi gre na kozlanje, tega si pa res ne zaslužiš, ne ti in ne tvoj otrok. pakiraj kufre in gasa, čimdlje, na okolico in ostale se pa ne oziraj. a ti kdo pomaga? a se kdo vleče zate? ti kdo karkoli dobrega naredi? no, pol pa lepo steraj vse skp nekam.

groza...

AAAAAAAA kaj si ti nor.....čimdlje stran, resno.

pa še tole - pokaj, on pa naj z mamico je za mizo, magari si jo še v postlo pelje, če je že glih tko

joj, kje maš glavo...

a za ceno da tvoj sin ne bo ločen od enega od staršev, more pa takšnole prenašat? kak lajf bo pa to? zate in zanj?

Veš kaj ti bom rekla ne, sem ti enkrat že - tega si ne zaslužiš ne ti, ne Ambrož. Jaz bi na tvojem mestu že zdavnaj popokala, al k staršem al h komu drugemu, "dragemu" pa poslala tožbo za preživnino. Kot mami samohranilka maš kr nekaj ugodnosti, finančno bi ziher prišla skoz, tud z kakšno majhno najemnino. Definitivno pa ne bi ostala tam!

A maš možnost kam iti?? Jaz bi na tvojem mestu šla, mogče se ti zdaj zdi hudo in vse...ampak sčasoma bo bolje, sploh ko boš otroka lahko vzgajala na tak način kot si boš ti želela.

draga diamantina, najprej

vem točno kako se počutiš, sem bila v zelo podobni situaciji ...k bivšemu možu sem se preselila bv nosečnosti, tam so bili tast in tašča pa še samska teta (taščina sestra). v njihovih očeh sem bila jaz vedno ničla, če sem kaj naredila ali ne ni bilo dobro. po porodu je zmerom ena stala poleg mene, če sem malega previjala, pa še skopati ga nisem mogla sama ker je vedno ena od dveh vešč bila poleg in gledala da ga ne bi utopila. tudi tam je bila edina najina zasebna soba spalnica....ki je pio porodu postala javna.

tudi bivši mož me ni razumel, je rekel da ga hočem skregati s svojimi, pa da ne bomo v isti hiši na dveh štedilnikah kuhali...se pravi ločeno...

zaradi tega kar sem ti zgoraj opisala, zaradi alkohola in zaradi nasilja sem se ločila.

vem, da ne moreš tako živeti, še posebej če je tvoj toliko odsoten in se ne postavi zate in je še vedno njegova mama bolj pomembna ko ti. pa ne boj se, lahko boš šla nazaj k svojim staršem (tudi meni so rekli, da če odidem ni več variante da pridem nazaj...a ko sem jim končno povedala kakšna je situacija in, da bom pač drugače na cesti sta me brezpogojno sprejela nazaj po streho)

svetujem ti in ti polagam na srce odidi predvsem zaradi otroka

< Sporočilo je popravil mojamura -- 14.5.2009 13:53:09 >

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Kakšno družino pa tvoj sin sploh ima, saj očeta že zdaj nima, ker to da ga ne popazi, ne prime, ne počne z njim popolnoma nič, ni oče, torej je res vseeno, če greš stran. Se boš že znašla, pa pojdi domov, saj tako brezsrčni verjetno tudi niso, toliko da se na noge postaviš. Tvoj partner očitno ne razume, da ste družina vi trije, njegova mama in teta sta razširjena družina, ki ima vstop v vaš ozki krog, le če vsi vi tako želite.

Definitivno čimprej poberi šila in kopita !!Tale odnos z mamo je mal bolan !!!

Boljše ti bo sami nekje daleč stran .Lahko pa v stiski najdeš pomoč tudi v varni hiši!!

se podpišem pod Ulla 80. vsaka se je še znašla (no večina), pa se boš tudi ti. Poišči stanovanje in gremo....Šele potem boš videla kaj je življenje in kaj ti pomeni tvoj zakladek.

Srečno!

Zgodba je...grozna no, ne vem kaj bi ti rekla. Ja ženske smo včasih butaste in marsikaj požremo in toleriramo. Ampak v tvojem primeru, pa ne bi razmišljala niti malo. Sodeč po tem kar si napisala niti te kdo upošteva, niti te ima oče otroka rad (če te je sploh kdaj imel?), niti malega saj če bi mu malo možgani delali, zgornji ne spodnji, bi ti pomagal pri otroku kolikor bi mu služba dovolila.

Je pa še nekaj: kaj si sploh zanosila z njim, ker ne verjamem da je prej bil kaj bolj drugačen. Še tepst te bo začel. Kaj si pa misli da je...naj on spi s svojo malo in teto kreten bolani. Joj, kak me taki moški ob živce spravljajo.

Pojdi stran in to čimprej. Poišči zavetišče za mame...zakaj te pa starši ne bi sprejeli nazaj? Pa otroka imaš?

< Sporočilo je popravil botrca -- 14.5.2009 13:54:31 >

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

Spakiraj stvari in POJDI!!!!

Boljše, da ima tvoj otrok enega srečnega starša, kot pa da celo življenje gleda kako mamica trpi zraven atija in babice!


_____________________________

Živi vsak dan, kot da je zadnji. Enkrat boš imel prav!

Draga mlada mamica - ne zapravi življenja sebi in sinku in se čimprej spakiraj stran. Ni vreden tvojih solza, tvojega trpljenja.... S sinkom vama bo kjerkoli drugje lepše. Zaslužita si srečo tako ti kot tvoj zakladek, ki mora odraščati ob srečni mamici, ob ljubečem odnosu...

Drži se


_____________________________

Upanje umre zadnje!

Moja sreča je postala popolna 25.5.2008 ob 17.45, ko se nama je pridružil samo najin sonček Gal.

http://gal2505.moj-album.com/

Očitno punco poznaš. In če ti praviš, da bo finančno šlo skoz ... POKAJ PUPA TAKOJ.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Pri vama je bil že tu velik problem: prvič: če ti fant reče, da se lahko kar pobereš odkoder si prišla, potem je precejšnja verjetnost, da mu ni nič hudega brez tebe - oz. da vsaj tako misli - kar pa ni preveč perspektivno. Drugič pa bi morala na to odreagirat, ne pa se potuhnit, pa naj okolica in starši to odobravajo ali pa ne! Sicer mu daš vedet, da lahko dela s tabo kar hoče, ker se itak ne upaš zperstavit...
Ni fora v tem, da bi ti morala vstopit v njegovo družino - vidva sta si ustvarila svojo! To ni isto! (čeprav se marsikateri babici zdi ). Povej mu, da nisi spočela sina z njegovo mamo, ampak z njim, naj ne prelaga svoje odgovornosti nanjo, pa če je njej to še tako všeč!

Tvoj sinko je v trenutni situaciji že ločen od očeta, če ga ta noče ne pazit, ne umivat, ne vzet ponoči iz posteljice in potolažit... Kaj ima zdaj tvoj sinko od očeta? Manj kot bo imel, če se ločita in bo vsaj tisti vikend mogoče kaj počel z njim... Jaz ne bi ostajala samo zaradi otroka v takem, ker bo nesrečen, če boš ti nesrečna.

diamantina če se prav spomnim si ti naša februarčica 

Naj ti prvo povem, da sem vesela da je s tvojim zakladkom vse ok. Glede problema bi ti pa samo svetovala, da ti ne privoščim takega življenja, ne tebi in ne tvojemu sinčku. Če so tvoji starši vsaj kolkor toliko ok te bodo vzeli nazaj. Kaj si pa ljudje mislijo se pa ne obremenjuj.

Ti in tvoj sinček si zaslužita srečo, ki je očitno v tej hiši s takim partnerjem ne boš našla.

En kup  pa pride med nas februarčice.

Podpišem se tudi pod tole!


_____________________________

Upanje umre zadnje!

Moja sreča je postala popolna 25.5.2008 ob 17.45, ko se nama je pridružil samo najin sonček Gal.

http://gal2505.moj-album.com/

diamantina draga moja februarčica... že med nosečnostjo se spomnim, da ti je bila nelagodno in si razmišljala o "begu"..... tako ne boš mogla živeti in kako se bosta z otrokom igrala in se smejala če te bodo vešče nonstop nadzirale?
pojdi k staršem in jim povej kaka je situacija, če te imajo radi kot se za starše spodobi ti ne morejo odreči...
javi se kej tudi med februarčicami
če bi ti lahko bi ti z veseljem pomagala ampak ti rabiš predvsem nekoga, ki te bo objel in ti povedal, da te ima rad....

draga moja spakiraj kufre in pojdi domov pomoje te bodo sprejeli in veseli bodo vnukeca.....

večkrat mislim nate in ko se tako dolgo nisi javla sem misla, da so se stvaru uredile jokam s tabo in ti pošiljam veliko moči, da boš storila tako, da bo zate in za sineka najboljše....

sploh pa glede na to, da ti je že rekel, da lahko greš..... če bi imela eno sobo bi te kr k sebi povabila pa žal nimam

In to je očitno mislil resno. Ma saj sama veš, kaj je treba narest, najbrž rabiš pač samo neko potrditev, da boš ravnala prav.

Si se pa res znašla v teški situaciji. Vse ti bomo svetovale da spakiraj in pojdi iz hiše ven. Zakaj- zato ker si še mlada, ker je majhen otrok za katerega si dolžna poskrbeti, zato, ker te tako malo spoštuje že sedaj, ko bi mu morala biti največ v življenju saj si mu podarila otroka, zato, ker nima pravice postavljati na prvo mesto kogarkoli drugega kot vaju z sinom. Saj mi ženske že dolgo nimamo moški zato, da nas preživljalo ali pa zato, ker je tako prav ampak imamo partnerje, kateri nam stoji ob strani.S skupno kuhinjo sva pa tudi z mojo mamo poskusile pa sva se skoraj steple sred kuhinje- kaj šele z taščo.
Verjetno vedo, da domov ne moreš in zato delajo s tabo tako kot delajo. Pokliči domov razloži  situacijo svoji mami, če ne bo razumela - potem tudi ona ni vredna imena mama. Na razpolago so ti materinski domovi kamor se lahko zatečeš, kasneje si boš pa verjemi sama uredila dom bolj kot si bi ga lahko z  svojim tako imenovanim partnerjem. Za njim pa niti solze ne potoči je ni vreden niti ene.
želim vama s sinom veliko poguma in sreče v nadaljenem življenju.
 

ne bi rekla, da se razhajata... mislim, da sta se že razšla. samo še logistično moraš to speljat pa bo bolje!

_____________________________

www.pravni-nasvet.si

Punca, draga, ne pusti se tako poniževati. Tvoj post preblala nekje do polovice ostalo pa preletela, pa mi je bilo že več kot dovolj.
Kot so rekle že druge, kjerkoli ti bo bolje kot ti je tukaj. Tudi če se s straši ne razumeš dobro menim, da ti ne more biti slabše kot zdaj. IN kaj te briga kaj si misli okolica. Važno je tvoje življenje in življenje tvojega sinčka, kaj te briga kaj si mislijo sosedje!

Veliko sreče in moči, da se čim prej odseliš ti želim.

Se strinjam z ostalimi! Ta tip te ni vreden, kar ti je že med nosečnostjo pokazal. Naj pa ostane sam s svojo mamico in tetico!!!!Ti pa poskrbi zase in za svojega malega. Prepričana sem, da te bodo doma sprejeli odprtih rok, če ne drugače, vsaj za prehodni čas, potem si boš pa že uredila. Držim pesti, da boš imela dovolj moči in volje, da izpelješ, kot misliš, da bo prav!!!!

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

sama si se spravla v to situacijo, kot si napisala, ti je partner že pred rojstvom otroka rekel da spokaj, prej nisi, zdaj maš razlog več, tvoje dete rabi veselo mamo. Vesela boš, pa če tudi bo težko, rešla se boš tega tvojga partnerja, ki se obnaša kot pred sto leti.

Kot vse ostale POJDI, brez kančka sramu. Spoštovanje išči. Tu imaš le streho.