mož in otroka
1
07.06.2006, 21:45
Anonimen
mož mi je v zadnjem letu popolnoma 'prepustil' skrb za otroka (razen financ), imava pa 19m punčko in najstnika... otroka sta popolnoma navezana name... zanj se skoraj ne zmenita in seveda obratno... vem pa, da ga pogrešata, še posebno fant, saj sta prej kar nekaj let živela sama (fant je možev sin iz prejšnjega zakona) in sta bila zelo navezana, mož je izredno lepo skrbel zanj, in se tudi zelo boril, da je dobil skrbništvo... mi (otroka in jaz) se super razumemo, ampak pogosto se sprašujem, le kako se počuti fantek, ko praktično sedaj od nobenega biološkega starša nima prav dosti 
... mama je pa bolj v stilu 'enkrat je, drugič ne'...
z možem se drugače precej dobro razumeva, pri otrocih pa se ne strinjava najbolje... oziroma on pravi, da ju itak jaz najbolje obvladam in da sta čisto srečna... ves čas se izgovarja na delo in utrujenost, zame oz.za naju si pa čas kar vzame in vse ostalo je ok.....
trudim se, da ga z vsem seznanjam, vpeljujem, občasno jih poskušam pustiti same... kar je izredno težko, ker je mož pogosto odsoten ravno popoldne in zvečer, ko sta mala doma....sin pravi, da ga pogreša, ko pa sta skupaj pa se hitro skregata, ne najdeta skupnega jezika.... poskušala sem s skupnimi rituali (skupno branje, sprehodi, izleti...) ampak mož spet vse prevali name i se pogovarja večinoma le z mano, z njima se mu ne da
imate kakšen predlog??? tako se mi zdi, ne bo šlo večno...
07.06.2006, 21:56
Anonimen
Z najstnikom bi lahko našel kakšno skupno aktivnost - ogled tekme, kolesarjenje, tenis ali kakšen drug šport, biljard, namizni nogomet.
S tako malo punčko je težje početi nekaj "moško" zanimivega. Ne vem, mogoče jo odpelje v živalski vrt, v slaščičarno na tortico?
Jaz bi poskusla z nekimi družabimi aktivnostmi izven hiše 
.
08.06.2006, 10:35
Anonimen
hvala vam za vaša mnenja in predloge.
problem sicer ni v tem, da ne bi vedela, kaj naj počnejo, ko so skupaj, jaz imam polno idej... problem je v nezanimanju moža
in tjazy, imaš popolnoma prav!
zadnjič mi je fantkova psihologinja rekla, naj se ne trudim, da bi se starša bolj brigala zanj, saj če se sama dva ne, ju bo bolj težko prepričat... na njegovo mamo itak ne računam, žal mi je pa za moža, saj sta si bila s sinom prej zelo blizu in je bil vedno ljubeč očka... ne vem, morda si mora še spočit al kaj, saj mi je enkrat lani rekel, da brez mene ne bi več sfolgal, da se mu je že mešalo od firme in skrbi za otroka...
tamala je prava borka in večinoma si kar sama poskuša priborit, kar ji paše in se mu priliznit, ampak fantek je dal pa toliko slabega skozi in je zelo občutljiv, ves čas ga je treba vzpodbujat, mu dvigat samozavest... mož pa vedno nekaj odlaša v stilu, joj mam polno dela, utrujen sem....
ta teden je pa vsaj malo nekajkrat peljal v vrtec in jo šel iskat, ker sem zbolela...in zgleda, da mu to kar paše, ker me danes skoraj kap, ker se je kar sam ponudil, da jo odpelje drugače ga moram za vse prosit in prepričevati
