spet jaz in naša prehrana...
naš mali antijedec zdaj ne mara tudi goste hrane. kadarkoli se mu približam z žličko je jok in stok. pa se trudim, da so stvari čim bolj okusne. počasi mi že zmanjkuje optimizma in volje. se kar bojim časa, ko je na vrsti hranjenje.
drugače je zlati fantek, dobrovoljček, a včasih ga hranjenje tako razjezi, da se še dolgo ne more pomirit.
joj, a bo vedno tako?
no, saj važno mi je, da napreduje, a včasih sem že tako utrujena od nenehne borbe...


morala sem malo pojamrat, si spraznit dušo... brez zamere..sva ravno po enem jokavem poskusu papanja...

pa oprostite za napake, mi Gašpi pomaga tipkat;)

Če ga še dojiš se ne sekiraj preveč,saj bo sprejel žlico.

ne, ne dojim ga, pije po steklenički, kolikor pač pije. tudi mleka ne mara preveč.
:(

oh kepa*, kako te razumem. ko sem hrano začela uvajati, je še nekak pokazala interes. zdaj je pa jok in stok. usta zapre, če jih slučajno odpre, pa v žličko zagrize in ne pusti ne not, ne ven. včeraj, ko sem ji ponudila krompir in blitvo, je sicer mal obliznila. prej sem ji dajala z žličko, zdaj ji pustim, da brodi z rokicama po hrani (in seveda vse daleč naokoli napaca;)), tako kak atom hrane priroma celo v njena usta. bomo videli, mogoče bo pa ta metoda uspešnejša.

vse, kar pa ni hrana, pa takoj nese v usta:zmeden:

KEPA*, kot bi brala sebe in tako.

Zdej Comformil 2 nekako papa za silo, ampak samo v spanju, a si predstavljaš. Torej niti ven ne morem, dokler mi doma ne poje mleka...

Smo počasi na tem, da probava okuse banane, korenčka, Hippovih sokcov, pa ni sreče:zmeden:. Vem, da to traja, ampak ne gre mi iz glave naš 3-letnik, ki je že iz štarta pravi jedec in je jedel praktično vse in kar naprej.

Tudi jaz se prematram za mleko, kaj bo šele z ostalimi zadevami.

Drug teden greva na vaganje, če je kaj pridobil na teži, ker pri 4. mesecih se ni nič zredil v enem mesecu in to je slabo.

Kaj naj še rečem, nič:zmeden2:

Najhuje mi je pa tole, ko tašča in Co. reče, da sej piškotek zgleda pa super fino, pa kaj, ko to ne šteje, če noče jesti in vaga nič ne pokaže, pa bi morala...:(

pa-pa Mina1

Težko si predstavljam kako to zgleda, ker miva nimava težav z prehranjevanjem. Lahko vama zagotovim, da je bil sine od moje tete prav takšen...ni hotel jesti-nič! Veliko je prejokala, hodila okoli zdravnikov, tamal pa je zelo počasi pridobival na teži. Dandanes je ta otrok...tak dečko, da kapo dol, naj še povem to, da dela v fitnesu, in se znjim tudi ukvarja...če mi komu rekel, kako ni maral jesti in kakšne težave so imeli z njim, najbrž ne bi nihče verjel. Za vsakim dežjem posije sonce, glavo pokonci!