pozdravljene,

zadnje dva dni sem postavljena, s strani moje 16 mesečne hčerke, pred povsem novo preizkušnjo. v trenutku, ko ni nekaj po njeno ponori, se začne dreti (ni joka, ampak glasno kričanje), včasih se vrže po tleh, začne metati stvari, me vleče za lase ... skratka prime jo takšen bes, da popolnoma izgubi kontrolo. še vedno sem v šoku, vendar na njeno divjanje odreagiram povsem mirno. nikakor pa ji ne pustim, da s tem početjem doseže svoje.

napisala vam bom samo eno današnjo epizodo (na žalost ni bila samo ena), da si boste lažje predstavljale. po hiši je začela nosit moj čevelj, ki sem ga imela cel dan na nogi. ko ji mirno rečem, naj nese čevelj nazaj na hodnik, me pogleda direktno v oči in začne lizati peto. odločno rečem 'tega pa pri nas ne počnemo' in ji vzamem čevelj iz rok. nakar se začne dretje in metanje po tleh. prestavila sem jo na tepih (iz parketa), da se ne bi poškodovala in odšla s čevljem na hodnik. ko se je umirila, sem ji razložila, da se tega ne sme početi.

skratka, zadnje dva dni, je sitna, vsak NE pomeni novo epizodo besa. v vrtec hodi 5 teden in tam zaenkrat ni problemov. zjutraj ostane v vrtcu brez joka, samo dudo rabi in vzgojiteljica jo vzame na roke. ko pridem po njo je vesela in mi začne kazati igrače in neprestano čeblja. ob odhodu iz igralnice veselo pomaha in reče papa.

zanima me, če ima tudi katera od vas podobno izkušnjo in kako ste se soočale s takšnimi in podobnimi težavami.

Pri takšnem obnašanju (običajno iz jeze kaj vrže na tla) jo trdno primem za obe roki, fizično umirim in resno povem, da tega ne dovolim in da bom huda.

Potem ji držim govor, ji povem, da se tako ne more obnašat, da to ni lepo, da lahko poskusa, ampak da bom v takem primeru vedno huda, in ona me gleda kot tele v nova vrata.

Potem se ji nasmejem in je vsa srečna in se mi vsa ulizuje.

Potem pa spet v akcijo   .

mislim, da je to faza, skozi katero grejo vsi otroci. uveljavlja svojo voljo, spoznava nova čustva (bes, trma) in se uči, kako se s tem soočiti. tukaj smo starši tisti, ki ji pri tem pomagamo, usmerjamo. najhuje za starša je ravno ta reakcija - ko se začne tako dreti, kot da je konec sveta.

mislim, da si ravnala pravilno. ker se mora naučiti, da to ni način za dosego cilja - drenje in metanje po tleh. najpomembneješe je ohraniti mirne živce, kar pa vem, da ni enostavno.

moja hči se je tudi kar vrgla na tla in tulila. najbolj "smešno" je bilo takrat, ko je vedela, da ji ne dovolim metat stvari iz enega predala, se je na poti do tega predala kar vrgla na tla in začela tulit. preden je sploh prišla do tja in poskušala odpreti.  ker je vedela, da ji ne bom dovolila. nekaj časa sem jo pustila, da je videla, da iz te moke ne bo kruha (z izsiljevanjem), potem pa preusmerila. zdaj, ko je že mičken večja, se že lahko pogajava. če začne tulit, ji rečem, naj najprej neha jokat, ker je nič ne razumem, kaj želi. potem se "pogovoriva" dalje. se pravi, če tuli zaradi čevljev, ki bi jih rada imela, pa ne sme, ji razložim, da pada dež in jo bo v teh zeblo in morava obut druge, da prsti ne bojo zmrznili. in načeloma se potem vedno strinja.

če pa je ihta prevelila in me noče poslušat, pa izkoristim njeno ogromno radovednost. in ji tako preusmerim pozornost. recimo rečem:  a greva pogledat, če se je kakšna muha prikradla v kuhinjo? ali pač nekaj blazno zanimivega in je takoj za akcijo in pozabi, kaj je sploh hotela prej.

Dobrodošla v fazi imenovani TRMA in UVELJAVLJANJE SVOJEGA JAZA.
Najbolj pomaga to, da ali se ne zmeniš za njeno tuljeje in trmarjeje ali pa ji preusmeriš pozornost. Meni gre najbolj v živo to, če se mi kje na cesti ali pa v trgovini začne metat in potem se naredi kot da ne more hodit. Če začne sred ceste ga najprej probam pregovoriti, če ne mu pa zagrozim da bo prišel avto in  ga bo povozil. To ponavdi najbolj užge. Aja pa moj nič ne sliši, on bi kar dirkal okoli, ko ga kličeš je kot da bi u luft klical ne pa njega. V vrtcu je pa angleček .

No želim ti veliko jeklenih živcev, ki bodo vedno bolj popuščali.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

Je pa tako,da se te faze kar naprej ponavljajo Moj je star že sedem let, pa ga še občasno meče.Jaz mislim,da se na vsake toliko časa spomnijo,da bojo preverili,če smo se starši slučajno že kaj omehčali.
Najbolje pomaga to,da mu preusmeriš pozornost.Ga pa tudi jaz takrat fizično umirim,kot je napisala Mič.Pa tudi dam mu vedeti,da mi je s tem obnašanjem izredno dolgočasen in potem ga kar hitro mine.

_____________________________

Vprašaj se, ali te bo to kar počneš danes,kaj bolj približalo tistemu,kar bi želel biti jutri!

hvala vam, ker ste delile vaše izkušnje z mano. pa sej dobro vem, da ta faza obstaja, ampak si nism mislila, da bo tud pr nas TAKO burno. sem naivna, ne? problem je, ker je enostavno še premajhna, da bi se lahko pomenile.

MojcaG sem se tud jst nasmejala ob istem odseku, kot njuškalo . do solz, čeprav vem in tudi občutim, da v resnici ni tako smešno, sploh, če se dogaja tebi. 

Verjetno je tudi veliko odvisno od otrokovega karakterja in znaka horoskopa. Pri nas takih napadov besa nismo poznali, pa je star 28 mesecev. Morda pa še pridejo...

Kaj pa je Ava po horoskopu?

taja točno tako situacijo imam jaz pri meni doma.


_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Blacky30 Ava je rojena 14.02.2006, torej je Vodnarka (kot ati). kaj je po ascendentu ne vem . če me lahko malo razsvetliš, ti bom hvaležna.
se strinjam s tabo, da je veliko odvisno od karakterja in midva z možem imava oba zelo močan karakter. se naju ne da kar tako žejna peljati čez vodo. pa oba sva bla zelo živahna, kot otroka. torej ... večkrat slišiva, saj je po atiju in mami. pa takšne, kot 'vsaj vesta, da jo mata'.

še huje...tudi moj liže čevlje

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Vzamem besede nazaj, da je kaj povezano s horoskopom. Namreč, moj Nejc je tudi vodnarček.  Nimam pojma, kaj ima v ascendentu. Morda pa imajo ti otroci to res v genih. To vam samo pove, kako zelo pridna otroka sva bila midva z možem.

Tinkatonka , saj bo boljše.....

Tudi pri nas se je ravno ta teden začela taka zgodba...  Pri 23. mesecih.
Še posebej naju preizkuša v trgovini ali kje drugje na javnem mestu, samo se zaenkrat ne dava!
Ja, mamice in očiji poleg drugih kvalitet potrebujemo tudi JEKLENE ŽIVCE in občutek za diplomacijo. Kako čarobno lahko deluje, če mu pokažeš kaj zanimivega, ko začne tečnariti. V hipu pozabi, da je bil trenutek pred tem mala cvileča "pošastka".
Tolaži me pa misel, da je to pač faza in da bo minilo..
Je pa pomirjujoča tudi misel, da moj otrok ni edini s takimi predstavami.

_____________________________

Lepo je biti mamica.. :))

Moj mali se takoj razpištoli, če ni kaj po njegovo. Največji problem pa imam, ko ga pri varuški hočem dat v avtosedež. Se usloči nazaj in postane tako trd, da ni šans, da bi ga lahko s fizično silo spravila vanj. Ponavadi priskoči varuška na pomoč in mu začne kaj govorit ali kazat.

Po tleh se mi ni še vrgel, medtem, ko je vlečenje za lase in praskanje ter grizenje na dnevnem redu.

Je pa vodnarček, v ascendentu oven. Dobra kombinacija, a ne?

Taja, najbolje je, da preusmeriš pozornost. Če se da, seveda.


_____________________________

nof = nos
mama, nona = telefon
vala = hvala
vion = avion

Pri nas je ista situacija doma, začelo se je tudi pri 16 mesecih ali kak dan prej.
pa ko ne doseže svojega začne tolči z glavo ob tla, parket in se potem joka ko se udari, pa spet ponovi,....
upam da je to le prehodno obdobje ki ga bo minilo vendar še nič ne kaže izboljšanja je pa zdaj star 18,5 meseca.

Uuuuf, poznam!

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

Tudi to, ja!

Drugače pa se je moji hčerki prava trma začela šele po 2. letu in pri 3h še vedno traja. Sinko je zgodnejši, se je že pri 15h mesecih začel zgledovat po sestrici!

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

Pri nas se je tudi začela ta faza. Ko ni po njeno razmeče vse kar je okrog nje, ponavadi dobim še kaj v glavo, grize, tepe, cepeta, se meče na tla, kriči... Jaz pa samo globoko diham in čakam da se naveliča.  

Joj, hvala bogu naša Sara ni edina. Tudi ona začne grist, lasat, včasih celo sebe cuka. Ob tem stiska zobe. Moram rečt, da je prav smešna. Počakam, da jo to mine. ne vem pa, kako bom reagirala, če se bo to zgodilo kje v javnosti .