Spodnja tema o bibarijah me je spodbudila k razmišljanju o tem, pa da ne bom tam smetila...

Koliko starim otrokom berete pravljice, kot so Janko in Metka, Rdeča kapica...
Mi smo zadnjič dobili Volka in 7 kozličkov. Berem jaz to dvoletniku, kako volk požre kozličke in potem mu koza prereže trebuh in ga napolni s kamni in volk pade v vodnjak. Groza... mali je bil pa navdušen

Se pa spomnim, da ko sem bila jaz mala sem poslušala vse te pravljice, pa sploh niso bile grozljive, pač volk je hudoben in si zasluži umret... Otroci verjetno res vse to veliko bolj črno-belo vidijo, pa kljub temu, ne vem no, zaenkrat ne bom več dvoletniku tega brala.

Kaj vi mislite o tem?

Ne vem, verjetno to vsak otrok drugače dojema, razume,... Mene je bilo kot otroka vedno strah takih pravljic, še najraje sem imela Pepelko. Sovražila sem Janka in Metko ter Volka in 7 kozličkov

Otrokom berem raznorazne pravljice, priznam pa, da mi gredo ti nasilni deli težko z jezika, čeprav je kar večina pravljic s tovrstnimi "vložki"

Še najraje si v knjižnici izposojam slikanice, v katerih so krasne, poučne zgodbe, ki so všeč tudi meni, ali si pravljice sproti izmislim. Itak se t.i. "klasičnim" pravljicam (Andersen, Grimm,...) ne moremo izogniti, ampak nekako ne delam pompa iz njih.


< Sporočilo je popravil špelin@ -- 22.4.2010 9:16:09 >

Da imamo zdaj posledično skoraj vsi strah pred divjimi živalmi npr. volkovi. bognedaj, da ga vidim, me kaj srh spreleti, čeprav dobro vem, da se človeka boji in ne napade...mogoče pa je to posledica pravljice Rdeča kapica.

Ne bi rekla. Volk je zver, je divja žival, to te učijo v šoli. Napada živali in tudi ljudi če je lačen. Ne vem kaj imajo pravljice tu. Jaz se bojim kače, še zvite vrvi se včasih ustrašim, slepec je zame kača, strah pred njim je tak, kot da bi kobro srečala, pa ni nobene pravljice s kačami

Nimam nobenih travm, strahov, grozljivk zaradi pravljic, nobena mi ni bila strašljiva v času otroštva. Zadnjič ap sme kupila našemu malčku knjigo Skrivalnice- otrok se skrije, vsi ga iščejo, še policija, njemu se pa zdi super igra, ne samo da ga vsi iščejo, zdaj je pomemben, še policaj je prišel, obljubljajo mu vse mogoeč zadeve.... a nauka na koncu zgodbe ni nikjer , ko to zgodbo prebereš otroku, se mu takoj porodi ideja, kak je to super.

Življenje ni potica. Travme zaradi pravljic so definitivno, ampak ponavadi kratkotrajne, ne dolgoročne. V današnjem svetu se prej ko slej otrok sooči s kruto realnostju, ne moreš ga za vedno obvarovat. Če se ti zdi prekruto, pač prilagajaš pravljice po svojem okusu, vendar prej ko slej bo izvedel pravo zgodbo.

Pri nas se jim izogibamo, ker ima srednji sin hude nočne more že od Žogice Nogice, kaj šele od česa drugega. Tavečjega ne gane nič, srednji je pa čisto iz sebe.

Pri nas takih ne beremo, ker se jih hčerka zeeelo boji. Ima 6 let in pol. Enako je z risankami.

Ta malega pa itak zanimajo samo tovornjaki. No, pa tovornjaki s prikolicami, gasilski tovornjaki, smetarski tovornjaki....  

Jih poslušata, eden vztraja, da hoče vsak večer v postelji poslušat rdečo kapico, drugi bi mačka Murija, tako da poslušata izmenično. Drugače pa rada gledata Sneguljčico, Pepelko, Aladdina (ta je sploh popularen zaradi porednega strica), stara sta dobra tri leta. 

Vse jima berem in če je kaj res groznega, grdega, malo priredim.

teh grozljivih klasik ta malemu sploh ne berem. ( dve leti) Ta starejši nosi take lepe knjigice iz šole, tako, da beremo te, in poslušata oba. ( 7 let)

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Ne beremo takšnih pravljic

otroci nam sami pokažejo, kaj jim ni všeč in česar jih je strah. in potem tega pač ne bereš.

moj ni imel nobenih težav z nobeno pravljico in tudi risanko ne.

zadnje čase pa se skriva za kavč pred risanko mr. bean  pa v bistvu v njej ni nič strašnega....

mogoče se boji angleškega humorja.....  jo je pa recimo še pred 2 mesecema znal gledati od začetka do konca v transu  zdaj pa si ga vedi.....

_____________________________

...vox populi...

Sem ze enkrat napisala na drugi temi, pa bos se enkrat probala tuki: za vsa ta vprasanja je zanimiva v slovenscino prevedena knjiga Morfologija pravljice (Aleksander Propp). Je pa to klasicno, literarno-teoretsko delo, ki temelji na psihoanalizi in je zelo zanimivo branje (vsaj zame) pri vprasanjih zakaj otroci uzivajo ob teh 'krvolocnih' pravljicah in zakaj so koristne (ce so) za otrokov razvoj.

Berem ji vse po vrsti, ni panike. Ne vidim problema.

moja verzija rdeče kapice iz otroštva - ona je na koncu z volkom plesala, ker ga je lovec prepričal, da vrne babico iz trebuha
Tako, da nihče ni umrl, samo volk se je vmes mal spozabil in požrl babico, ampak jo je vrnil in potem so vsi veselo plesali in se zabavali...
No, mal je bilo kruto, ko sem izvedela kakšen je v resnici konec pravljice... in se mi še danes gnusi. Zakaj bi bilo potrebno volka ubiti...
Mislim, da bom kar nadaljevala tradicijo moje mame in hčerkici zaenkrat še olepševala konce teh nasilnih pravljic.

Tole že ni res in dvomim, da v vrtcu učijo, da volk napada ljudi, če je lačen. Napade edino živali, ki so od ljudi in zato je bilo ljudjem vedno v interesu, da se čim več volkov ubije, ker so jim delali škodo. Drugo je z divjim prašičem, ti lahko zares napadejo, kadar imajo mladiče - povej koliko ljudi se boji divjega prašiča, pa so dosti bolj nevarni od volkov.

Meni se zdijo zelo problematične celo vse happy end pravljice za punčke- ljubezen na prvi pogled, pa lepi pametni princi, pa poštene delavne marljive princese, spregledane v svoji lepoti...
Težko bi se odločila, katere so bolj nasilne za otrokov razvoj...
Sicer pa je Andersen pisal  svoje pravljice za odrasle, da bi odrasli dojeli svet drugače. Brata Grimm  pa po zadnji modi že prodajajo cenzurirana, imamo v zbirki totalno spremenjeno Rdečo kapico.

Ja...se v bistvu izogibam takih knjig, niso  dovolj duhovite.


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!