Najin 2 leti star sinček zaspi le takrat, ko gre skupaj z njim v posteljo ali ati, mami, oma ali teta - ter nihče drug. Pa bi še ta večerni ritual (ki traja tudi do 1 uro) prenesla, žal smo ga razvadili tudi tako, da on VSO noč spi skupaj z nekom (preden je na svet prijokal njegov 5 tednov star bratec je spal med nama, sedaj spi v otroški sobi skupaj z atijem). Prosim, prepričana sem, da je med vami tudi kdo, ki je svojega otroka enako navadil, da je spal le skupaj s starši, kako ste potem prešli na samostojno spanje? Nisem pristaš vzgoje skozi jok, zato knjiga Spi, dete, spi, absolutno ni po mojem okusu. Moram tudi povedat, da se sinko ponoči zbudi in če ni nikogar poleg njega takoj prične jokat.
Hvala za vsak nasvet.

večerni ritual (do spanja) se je pri nas končal šele pri 2,5 letih, pa še to spi skupaj s starejšo sestrico. (pograd)
jaz bi rekla, da je pri vsakem otroku en čas, ko dojame in zaspi sam in do takrat je treba pač potrpeti. enkrat poizkusiš, pravljica, ljubčka, spat in hitro ven. če ne rata (jok), pa spet čez par dni.

za nočno spanje pa sem jaz prakticirala, da je sicer zaspal v svoji postelji, če/oz. ko pa se je zbudil ponoči je prišel med naju. in mu je bilo kmalu odveč menjati posteljo.

ne se sekirati, če otrok še noče spat v svoji postelji, prestavi jo k vama v spalnico pa imate problem rešen. včasih je potrebno stopiti korak nazaj in mu ugoditi, ker pač še ni pripravljen. če siliš z jokom se stanje samo poslabša. je pa zelo odvisno od samega karakterja otroka.

_____________________________

iz malega zraste veliko