Problem je v tem, da vidim kako moja žena trpi ampak ji ne znam pomagati Psihično in fizično je že čist na dnu, skrbi jo za  cele dneve je tam, nekaj časa je blo tko, da je bila ona čez dan pri  zvečer je prišla domov takrat sem šel pa jaz k  zdaj je pa ves čas tam ker jaz ne smem iti k  ker sem prehlajen. Večkrat ko je prišla domov je skup padla, vedno je rekla da ima samo nizek pritisk men se pa zdi da je bilo zarad izčrpanosti, odkar je rodila je čist preveč shujšala, sej jo je sama kost pa koža še saj nič ne je...vsak opazi da ni vse vredu samo jaz ne vem kako naj ji pomagam, če ji kaj rečem je samo jezna in ne govori z menoj, njena babica se je poskušala pogovorit z njo ker ji zaupa ampak je ni poslušala  res me skrbi zanjo pa ne vem kaj naredit

nisem anonimen ker je brezveze, upam pa da me zdj ne bote spet na čvek v tri dni prestavl kokr pred časom...

 Lepo od tebe, da te tako skrb in da želiš ženi pomagati. Praviš, da pomoč odklanja, zato je najbolje, da počakaš, da se sama odloči in se ti zaupa.Lahko ji tiho stojiš ob strani, saj ji ni lahko, pa tebi tudi ne.
Upam, da boste kmalu normalno zaživeli kot zdrava in srečna družina.

Hej duc. ne bom pisala nekej na dolgo ker mi to ne gre najbols...
Glede na to da si rekel da premla je pa to,dej ji probej kej skuhat zvečer ko bo prisla domov,al pa ji v bolnico nest kaksno malico, verjetno tega ne bo zavrnila..pa pomagaj ji tolk,da bo lahko ko bo prišla domov šla samo spat,da se spočije,probej jo razveselit,sej verjetno veš kaj jo veseli...pa probej se čimhitrej pozdravt,da ji boš še v večjo pomoč..
pa srečno in lupčke za Nike in Tyro

Ta trenutek najvec lahko storis zanjo da si ob njej in jo 100% podpiras....vcasih se rabi mal vec casa,da prosis za pomoc...in v teh trenutkih,ko je tako, ze sam objem in to,da ves,da je nekdo ob tebi steje vec,kot stejejo besede...

kar pa se njene izcpanosti tice...kaj dobrega ji skuhaj, nesi ji kako malico in povej,da bo le njena moc najbolj pomagala mali pikici...

vse dobro..

sej ne vem kdaj pride domov, možno da pride danes, možno da pride čez nekaj dni...ne govori z menoj, mi je zamerla ker sem rekel da mora še mal nase gledat ne samo na otroka

Naredil nisi ničesar narobe, je pa težava tvoje žene verjetno veliko globja kot se morda zdi na prvi pogled in morda celo tako daleč, da bi bilo potrebno poiskati pomoč zunanjega strokovnjaka-psihologa.
Ker te malenkost bolje poznam in vem, da je izgubila že res precej kg od poroda, da se ves čas trudiš ji pomagati po svojih močeh in da ves čas vso pomoč zavrača, bi morda še kot zadnje lahko poskusil govorit z psihologom v porodnišnici in bi jo on povabil na razgovor. Včasih se ljudje lažje odpremo čisto tretji osebi kot pa domačim, čeprav le ti samo dobro hočejo in jim je težko gledati kako se njihova ljubljena oseba trpinči.
Moje mnenje je, da daje tvoja žena skozi eno fazo žalovanja in posledično fizičnega "napada" na svoje telo, ker je trenutno to še edino kar sploh lahko kontrolira in je v njeni moči. Lahko da se s tem, da zavrača hrano, pomoč in pozornost bližnjih sebe kaznuje, ker se globoko v sebi krivi, da je ona tista, ki je kriva da se je Nike tako zgodaj rodila, da je sigurno ona tista, ki je naredila nekaj narobe, da je ona tista, ki je kriva da ima Nike napako na srčku......mame smo takšne, da ko pride enkrat na svet je samo še on center naše pozornosti in čim je kaj narobe krivimo sebe. Nekaj takega doživljajo dekleta in žene kadar doživijo spontani splav. Tudi sama sem slednjega dala skozi in kar nekaj časa obtoževala sebe, pa čeprav navzven tega nisem nikomur želela pokazati in se o problemu nisem želela pogovarjati ne z možem, ne z mamo, ne s prijateljico...čim mi je kdo kaj rekel sem ga napadla.....Hvala bogu sem se sama pobrala, vajin primer pa je morda le malce bolj kompleksen in morda res potrebuje še zunanjo pomoč, če praviš da ne govori o tem ne s tabo, ne z mamo, ne z babico......

Imajo pa tudi punce prav, ko svetujejo da lahko poskusiš še tako, da ji v bolnico neseš kakšno njeno najljubšo jed, ali pa ko pride domov in se vidita vsaj tisti kratek čas kaj skuhaš in jo čisto nedolžno prosiš za družbo pri mizi, da ne boš jedel sam....mogoče pa si bo le nekaj na krožnik naložila in kaj pojedla. Vendar jo ne sili in očitaj da naj je. To, da to ni prav ve tudi ona sama, zgleda pa da bo potrebovala še nekaj časa da vse pri sebi predela in upam da se bo stanje popravilo vsaj takrat, ko se bi izkazalo da je z Nike vse v redu in bosta obe prišli domov in ne bo več sebe obtoževala za nastalo situacijo.

Pa en velik zate, za ženo, za Nike in za Tyro.

Jaz mislim, da ji bi bilo dobro nekako dopovedati, da hčerkica potrebuje zdravo mamico ob sebi in da če noče nekaj za sebe naredit zaradi sebe, naj to pač naredi zaradi hčerkice.

Želim vam, da se čim prej stanje normalizira.

se mi zdi da je čas da gresta otroka v varstvo in da si privoščita par dni samo zase... to da je mama 24/7 z otroci se vsaki še tako dobri mami zmeša... 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Ja kako naj gresta v varstvo,ko je pa v bolnici hčerka in je pri njej tam.
Ampak po moje bi mogla tudi malo mislit na otročka,ki je doma.Ker še ena punčka je doma in tudi rabi mamico čeprav ni ona njena mamica ampak je le njegova.
Ne obtožujem je,ker vem,da ji je hudo pa vendar mora na oba otroka mislit.
Ja Duc,če se pa noče pogovarjat s tabo pa neem kaj boš naredil.Sigurno bo boljše,ko pride punčak domov.
Držim pesti za vse štiri.

Veš kaj. Ti pejt do nje, pa ji skuhej en lonc žgancov, da se bo fejst najedla, pol nej gre pa počivat, ti pa z otroki ven. Prehlad gor, prehlad dol. Žena te potrebuje.

Kako naj gre z otrokom ven, če je v bolnici?

Ups, se opravičujem.

Čimveč SMS-sov ji napiši, kako jo imaš rad in kako imaš rad Nike. To ji bo zaenkrat najbolj pomagalo. Potem pa res pojdi dalje do psihologa, da ti bio svetoval, kaj narediti.

poleg vseh ostalih nasvetov se še čimprej pozdravi, da jo boš zamenjal v bolnici.

želim vam vsem 4, da boste čimprej doma in uživali.

kako pa je Nike? a je že bila operacija?

_____________________________

iz malega zraste veliko

hvala  Nike še ni mela operacije, v petek jo ima.

duc.20 res težka situacija-za vse v vaši družini in čisto vse nekako razumem, zakaj tako reagirate. Ker ima vsak po svoje "prav" in pravico tako reagirati. Vendar ta moja ugotivitev ni rešitev vašega problema.
Kaj narediti s tvoje strani? Stoj ji ob strani, poslušaj ti njo razumeti(čeprav bi morala on tudi tebe) vsaj do petka. Potem bo počasi bolje. Operacija bo mimo-sami rezultati bodo toliko znani, da bosta oba vedela, pri čem sta, kar se tiče bolezni vajine male pupike.

Takrat se vsedita in pogovorita, kako naprej, kako v bodoče. Ko bo šlo vajini pupi na bolje, bo tudi ženi bolje, takrat bo zopet jedla, takrat bo zopet "normalna". Zato je ne sili s hrano, mogoče jo samo preseneti s kakšnim "priboljškom", saj jesti enostavno ne more, pa čeprav bi morala.

Če se po operaciji in pozitivnem napredovanju bolezenskega stanja tvoji ženi ne bo izboljšalo-takrat poišćita strokovno pomoč.

Vendar mislim, da to ne bo potrebno. Nike bo ozdravela in vi boste zaživeli tako, kot ste si želeli. Kot srečna družinica.

Zato...drži se...držita se...in tudi jaz bom držala pesti v petek, za vajino Nike.

p.s.Koliko pa je stara prva hčerka?

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jaz ti tudi iz srca želim, da bi bilo OK.
Težko je rečt, kako tvoji ženki pomagat, ker se mi zdi, ko si enrkat mamica, ko rodiš tako lepo bitje, je to kar podzavesatno, da delaš vse zanj in pozabiš jest in pit... Dvomim, da se ona zavestno izčrpava. Sej je en del tega vsaka že doživela po porodu. Ni ti težko vstajat, pestkat, ne spat, ne redno jest... nič ti ni težko,s amo čez nekaj časa pa ugotoviš, da ne moreš več.
Jaz ti predlagam, da posksiš ji vsaj podturit kakšne sladke sokove (fruc itd), pa kakšno čokoladko al pa piškotke... nekaj, da bo punca stala skup. To je prvo, ptoem pa še ostalo. Mogoče bi malce omenil še v P, da malo pogledajo nanjo - saj veš, kakšna strežnica bi ji slučajno, ko bi šla mimo, prinesla šalco sladkega čaja... brez, da se  kaj "galamo" dela. Meni se zdi zdaj do petka še tako malo časa, da ne boste mogli kaj veliko popravit. Še slabše bo, ker bolj, kot se bo bližala operacija, bolj boste vsi na trnih.

Kaj pa, če si skušaš dobiti varstvo za Tyro in greš skupaj z ženo k Nike? Tyro imaš rad in ne bo ji hudega, če se zdaj za par dni bolj posvetiš Nike in ženi. Zdaj te rabita. Ti pa tudi njih. Ste v res nezavidljivi situaciji.
Če se ne moreta pogovarjat, ji skušaj vsaj ostati blizu. Če drugega ne, vsaj z banalnimi pogovori.

Drugače pa - če si se ti prehladil sredi poletja, pomoje nisi dosti boljši, kot žena. Psihično in fizično izčrpan in neodporen? Poskusi se z raznimi C-ji nafilat, da lahko prideš vsaj na obisk pred P do žene, pa da jo ne okužiš. Pa magari z rutko čez usta, samo, da jo objameš...

Joj, ne gredo mi lepi stavki, je že pozno...
 za vse 4

no pol pa res    za malo borko.

ženi pa bo pomagala vsaka pozornost, ki ji jo boš namenil, samo kritizirati je ne. sedaj hoče narediti najboljše.

poleg hrane za v bolnico ji nabavi še kakšne vitamine, mogoče med. pa vajino glasbo ali njene najljubše komade ji posnemi, ker znajo bit bolnice zelo dolgočasne ponoči.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Tyra bo jutri stara 8 mesecev  ne smem k Nike zarad prehlada, že Tyra se je od mene nalezla.
res je dolgčas ampak če bi vi Nike poznale bi vedle da je ona najbolj aktivna ponoči, sestre jo skos zalagajo s plenicami ob robu ker se obrača, ona more celo noč migat

Odmakni se, zdrži in ji stoj ob strani, ko bo to sama želela. Največja muka za mamico je ko čaka, kaj bo z njenim otrokom! Še posebej če je v vprašanju življenje otroka. Operacija srčka pa je kr težka zadeva. Po moje, ko bo tole mimo, in če bo vse vredu (sorry za če, ampak tak je), se bo tudi ona pobrala. Mogoče jo pa muči tudi to, da ti že imaš zdravo Tyro, Nike pa je njena in bolna?
No ja, kakorkoli, želim vam da čimprej mine in vse dobro za Nike! Srečno!

_____________________________

MONTIGNAC

no, dolgčas vama pa ne more biti. 8 mesečnica  in nedonošenka . res morata biti močna in pozabita na vse druge stvari, da bosta tole pregurala. potem upam, da vaju čaka bolj mirno življenje. upam, da ne krivi Tyre za prezgodnji porod Nike?
v življenjski preizkušnji prekašata vse starše na tem forumu.  ampak ženske po porodu res veliko potrpimo za otrokov blagor - temu smo namenjene. očetje pa tudi. saj ti sigurno veš, kaj tvoja partnerka potrebuje, vse samo kreganja ne. eksplozivna je pa najbrž tudi. ti samo mirno kimaj, to potrebuje, varnost in nobenega dodatnega sekiranja. upam, da imaš dovolj mirn živce.

bravo in še enkrat veliko sreče. ko boste skupaj doma, bo veliko laže.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Joj, duc20, res grozna situacija  - predvsem zaradi tvoje žene Maje. Verjetno se revica res trudi in se Nike posveča 100%. Ampak mala ima ime po boginji zmage, in bo res zmagala  Verjetno te res sedaj manj skrbi za Nike, kot pa za ženo, če je res tako izmozgana in obupana. Vsekakor sem mnenja, da ji ne poizkušaš dopovedat, naj manj hodi v bolnico, ampak da ji pri tem čimbolj pomagaš. Skuhaš kosilo, jo odpelješ tja in nazaj, poješ čimveč vitaminov, da ji boš čimprej lahko pomagal in jo kdaj pa kdaj zamenjal v bolnici.
Mogoče res ne bi bilo napačno, da bi se nekdo tretji, povsem nevpleten, pogovoril s tvojo ženo.

Upam, da se stvari čimprej rešijo

Žal mi je, da imata z ženo take težave. Želim vama, da se vse dobro konča.
Tudi sama sem in še vedno malo bolj težko jem, pa je že več kot dva meseca, odkar sem izgubila svojo punčko.
Verjemi, da tvoja žena potrebuje vso tvojo podporo, da bo lahko prebrodila te težave. Verjetno ji je tako težko, da se res niti pogovarjati ne more. Se na trenutke zgodi tudi meni, čeprav sem bolj klepetave narave. Ko me mož vidi da sem taka, samo tiho, me objame, da se lahko zjočem in je bolje.
Še enkrat vama res iz srca želim, da boste kmalu vsi skupaj.



Silvya

duc.20-kot veš sem sama šla skozi nekaj takšnega(6operacij in par manjših v 5mesecih življenja) , le da sem jaz bila tista močna ,pri vama je pa žal obratno.Lahko ti iz prve roke povem kaj sem pogrešala pri partnerju:
-OBJEME-ti bi mi pomenili največ ,a kaj ko jih ni bilo ;šepetaj ji v objemu ,da je Nike borka in bo zmagala ,govori optimistično ,čeprav se boš včasih tud ti zelo zlomil.
-SMS-e ,ko sem bila po 4dni v Lj-res ,da mi jih je mož poslal ,ampak ne takšne ,kot jih v tem času pričakuješ.Napiši ji ,kako rad imaš otroka ,žal se naj vse vrti okoli otroka -do operacije.
-KOMUNIKACIJA-ti se sicer pogovarjaš ,a ona odklanja.Moj mož ni načel niti 1x temo o Ajši ,počutila sem se kot da še imam enga otroka(vse skup3) zato sva bila 1mesec narazen in sam si je poiskal psihiatra.

Maja je sedaj res v enem globokem prepadu ,sedaj ima pred očmi samo operacijo in pusti jo do petka lepo v miru ,ker sedaj ji ne boš moral prit do živega.V petek ,ko bo pa operacija(predvidevam ,da jo bo operiral ful dober kirurg dr.Sojak)pa lepo idi k njej in lepo skupaj objeta počakajta v hodniku na razplet.Za malo Tyro si pa le uredi varstvo.V petek te bo resnično potrebovala.

Duc-veliko moči in poguma ti želim!!!