Zanima me ali ima kdo podobno izkušnjo.
Imamo 4 mesece staro punčko, do zdaj je na sprehodih običajno spala v košarici. Kadar se je med sprehodom zbudila se je jokala zato smo voziček spremenili v športnega. Kadar spi je ok, kadar pa se zbudi pa neutolažljivo joče. Če jo vzamem iz vozička je ok. Kaj bi lahko bil vzrok?

Samo tega ne delat. Ker boš ratala suženj. Prišla je v starost, ko postane otrok "firbčen". Vstrajaj da je v vozičku. Veš še 8m bo morala biti v vozičku. Ne pri teb v rokah. Magar pojdi na polje, kjer je nihče ne sliši, za tolk časa, da bo nehala s tem. To je tko kot spanje. Al v rokah zaspi, al pa v postelji.

A, tako je to. O, ta frajla navihana. Pa še šinice ima le kako bi jo bila kos nosit. Bom jo naslednjič pustila v vozičku.....samo kaj, ko se mi smili, če joče

Kruto a resnično. En teden se ti smili, pol je pa mir.

smo poskusili z jokom.......pa ni ratalo. Dere se od 4,5m, sedaj pa ima 6,5...jaaaaa 2 meseca jo že po rokah nosimo


roke imam do kolen

moj ma tud dneve ko se dere ko sraka v vozicku pa kaj cm ga vn vzamem, sred trgovine li mesta pa res nemorm pustiti da vresci! eh prebrisani so oni...

No, ce lahko pustis svojega otroka tkole jokat, le.. Jaz ga ne morem in niti ne zelim. Kot zgleda, ji pa nekaj ni pasalo. meni sprehod z njenim dretjem ni bil v uzitek.
Zato je bil kengurujcek ali sling zmeraj pod vozickom. Je pac firbcna baba in je hotla gledat. In sem pac kombinirala vozicek in nosenje.

Prva 2 meseca mi je pot dol tekel, ker me je bilo prav groza sprehodov. Pri ene 4,5m pa se je umirilo, sedaj pri 10m pa tud uro in pol sedi notri in opazuje okolico. Se zelo redko zgodi, da vkopi vse registre..

pri 4m pa ji naklon vozicka ze lahko tok dvignes, da ven vidi ali pa jo pelji v lupinici na krajse sprehode.


_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/

No jaz bom pa rekla, samo tega ne delat, kar tonči piše. Pa nimam razvajenega otroka, tudi postavljam meje, ampak it  z otrokom na polje, da se dere in ga mučit z nečim kar mu ni všeč... lepo te prosim, no...  Malo srca pa menda mamice imamo.

Jaz pa mislim, da je to pač otrokovo obdobje, ki bo minilo. Pa delaj sprehode od začetka kratke po par minut in vsakega malo podaljšaj in se bo sigurno s časom navadila. Pojdi v park in se vsedi z njo na klopco, vem, da kilometre z otrokom v naročju težko delaš, pa kengurujček, kot je predhodnica napisala...

Veliko lepih trenutkov s tvojo punčko ti želim!

Moja tudi že od začetka ne mara vozička. Sin ga je pa oboževal. Otroci so različni. Zdaj je stara 8 mesecev in zdrži not dobre pol ure. Za toliko časa lahko grem na sprehod, potem se pa naveliča. Le včasih zdrži malo dlje. Potem pa malo na roke, pa mogoče spet malo v voziček... 

Največ je odvisno od tebe.

Pri nas je bilo nekako podobno. Čim smo prišli iz bloka, smo imeli v vozičku sireno od rešilca, ker se je tako drla. Na rokah je bila pa tiho kake pol ure, potem pa smo mogli počasi domov in doma takoj na didiko, da se je potolažila od vseh novih stvari, ki jih je videla in so jo tako zelo razburile in šokirale.

Pri dorih 4 mesecih ji je 1x ratalo že zaspati v vozu za kakih 15 minut, potem je bilo to že večkrat. In kmalu se je že veselila sprehodov. Pri dobrih 6m je bila stalno v sedečem položaju in jemanje iz vozička je postalo ena velika izjema.

Danes? Na vsak način ven vsak dan vsaj 1x, da si vse dobro ogleda (9m).

Kar ti hočem povedati je to, da dete vsako stvar preraste. In to zelo hitro. Naša je bila občutljiva in sem se temu prilagodila. Bilo jo je strah vozička in novosti zunaj, danes je voziček zakon, doma in na sprehodu.

Z jokom te opozarja na svoje občutke in potrebe. Kaj boš pa ti glede tega ukrenila, je pa tvoja stvar: boš prisluhnila otroku ali ne, boš upoštevala, kaj si o vsem tem misli, ali ne...

Mi smo se sprehajali z detetom na rokah dobre 4 mesece, v drugi roki pa voz porivali pred sabo (če atija ni blo poleg). In potem... vsak dan bolje. In smo že kmalu gledali avte in ptičke in kužate in račke... iz vozička.

Če te pa zanima, kako se detee počuti med dretjem, pa lahko na sebi narediš poiskus: poskrbi, da te bo fajn strah nečesa novega, da boš fajn nesigurna... pootem se pa cela fajn napni in se na vse grlo deri kake pol ure... Luštno?

JOJ, filozofiram, oprosti... Moje mnenje pač.
In čimveč lepih sprehodov s tvojo .

Mene je vozičkanja prava groza in sem že mislila, da jaz delam kaj narobe. Vsi na temsvetu priporočajo svež zrak , jaz pa malega samo oblečem v zimski pajacek in mu dam kapo pa je že konec veselja.Če v vozičku ne zaspi zdrži bit zunaj samo kaki dve uri in še to le ob stalni aimaciji potem pa začne noreti Postane tečen,razdražljiv in potem začne prav besno jokati na sprehodu. Če ga vzamem v naročje je v redu, vendar pa ima mali že devet kg in mi je nemogoče,da bi ga kar naprej nosila na sprehod. Tudi doma noče več ležati v stolčku, kar naprej se hoče nosit, vadit sedenje na kavču in skos se more nekej dogajat, da je srečen. Star je šest mesecev, a je to samo faza?Prosim, dajte kak nasvet, ker več ničesar ne morem  narediti.

jaz ti ga žal ne morem dat, srečo imamo če zdrži 300m tiho v budnem stanju, v kengurujčku je isto sranje, le na rokah je tiho...al pa če slučajno zaspi, kar pa je redko.   Jaz sem že stokrat rekla, da ne grem več z njo ven, saj se ji razpoloženje pokvari že ko vidi bundo, pa vseeno vztrajam in jo vsak dan zvlečem 2x ven

Smo imeli z našo pupo podoben primer, hodile sva na sprehod tako da sm mela njo v naročju pa še voziček potiskala , potem sm enkrat pustila da se je celo pot jokala in mi reče neka gospa, da če vem da otrok joče , no da te pa zdej še malo potolažim , da se je ta jok kar naenkrat nehal, pa sploh ne vem kaj je bil vzrok, vse skupaj pa je trajalo kakšen mesec,
lp

Tudi pri nas smo na sprehod odšli z vozičkom in punčko v njem, nazaj pa ponavadi z njo v naročju in praznim vozičkom. Kmalu sem si kupila štorkljo in trak in to dvoje imela s seboj, da je bilo potem potiskanje praznega vozička lažje  . So pa tudi meni druge mamice govorile, da se bo to spremenilo. No in res se je. Tam nekje pri šestih, sedmih mesecih, ko smo jo dali v popolnoma sedeč položaj, je kar naenkrat zdržala tudi po dve uri na sprehodih (v vozičku). Mi pa zdaj, ko ima 11 mesecev včasih še joče - ponavadi, ko se sprehod že bliža koncu. Takrat jo vzamem v naročje oz. jo povežem v trak in skupaj rineva prazen voziček. Po moje so to faze, ki se pač menjajo. Enkrat je tako, drugič drugače. Kot spanje. Da pa bi jo namenoma pustila jokat, no jaz ne. Vsaka pa se odloči po svoje. Ti pa priporočam nakup kakšne od nosilk - za vsak slučaj.

Maška, otrok se ti na polju ne bo dru nikoli več kot min. max dve. Zakaj? Zato, ker ga na makedamu tko luštno trese, da pozabi na svoje zahteva po nošenju. In ponavadi kmalu nazaj zaspi. Če pa ne, pa opazuje naravo. In se ne joka. Ko je pa starejši, mu pa tud do joka v mestu ni več. Tko je bilo pri meni. Men se je samo jokcal takrat ko sva bila namiru. Če sem slučajno bila s komu na kavici. Če se je, se je takrat.
To da pa otroka držiš v eni oki, z drugo pa porivaš voziček . Kaj boš naredila, ko boš imela dva otroka?
Pri nas pa npr. nikoli ni hotel biti v kengorujčku.

Ja pajade, jou wish!

mi imamo iste finte, s tem da naš en čas zdrži not (sedečke). Pa naredim 300m, pol pa jok. Sam ga ne vzamem iz vozeka. Grem pač proti domu nazaj - sicer skoraj laufam da ne bi malega kdo slišal in ker se mi srce trga, ven ga pa ne vzamem, dokler ne prideva domov. Mora se naučiti, da ko sva zunaj z vozekom, je on tam not, če pa sva brez vozeka, pa je pri mami na rokah.

Enkrat sem že napisala, da nimam otroka zato, da mi bo vojaka špilal, pač pa ga imam zato, da ga razvajam in cartam. Sam kljub temu pa neke meje morajo bot.

oprosti, ampak tole je pa spet
mojo hci je zmotil vsak kamencek, morala sem vozit samo po asflatu prve pol leta, ker jo je noro nerveiralo, da jo je treslo.  sele zdaj jo pa tresenje uspava. tko da ne generaliziraj, ker so otroci razlicni in vsem pac ne pase tvoja izkusnja.
Ko bosta dva otroka, se bom takrat ukvarjala s tem. Zdaj imam enega in se posvecam njemu, ne pa misli na nekega dne v prihodnosti.
Poleg kengurujcka obstajajo se druge nosilke, ce otroku ni nic vsec, imam pa roke zato da ga umirim in da je obema lustno na sprehodu - sem jo raje nosila pa da ni jokala.




_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela, še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. To je čudež življenja. /Maureen Hawkins/

Kjer je nihče ne sliši, si napisala. Me je kar zmrazilo, ko sem prebrala. Sicer pa s svojimi otroki počni kar hočeš, res se mi pa zdi kruto takšno razmišljanje. Če otrok joka v vozičku, to najbrž pomeni, da ima stisko, da ga je nečesa strah in takrat rabi mamino ljubezen in toplino, ne pa da ga pelješ na polje in pustiš da se dere, da ga slučajnone bo  kdo slišal.

Tudi če bom imela pet otrok, jih sigurno ne bom zvlekla na polje, da ne bodo drugi slišali joka, ampak jih bom poskušala umiriti na otroku prijeten način, pa tudi če bom porabila še zadnji atomček svoje energije. Starševska ljubezen še nobenega otroka ni pokvarila.

matr ste pa kritične....vska ima pač svoj način vzgoje...in nobena ni zato slabša mati...
...torej...mi smo imeli isti problem,dokler nisem ugotovila, da želi bit obrnjena k meni in sem jo dala v jajčka ...kot noč in dan situacija...je spala,uživala in joka ni blo več...zdej je v športnem delu ,gleda okoli sebe in sploh je super.. ...na začetku je pač rabla mojo pozornost,jaz koza pa sploh nisem šla za tem ...zdaj pri 7 mesecih pa je super...da ne govorim o tem,kako fajn ji je v slingu..tudi zaspi mi noter
...vso srečo vsem

_____________________________

28.6.2007 se je rodila NAJINA NEŽA

Ko imam čas napišem kaj na MOJ BLOG

Ma ne vem no, tole, da ga ne vzet ven ...

Jaz sem tudi mislila,  da ga ne bom, ampak bi se mi zadušil sredi mesta, če ga ne bi. Saj to potem ni pomenilo, da zdaj bi pa vedno ga jaz potem nosila, pa zraven voz potiskala, ampak takrat sem ga pač morala vzeti ven in ga potolažiti. Še to sem ga komaj. Tako da tega se ne bat.

Ma eni se neradi vozijo z vozičkom. Saj potem, pri kakšnih 5 letih, bi se ...

Drugače pa bognedaj da bi se pri nas po polju vozili. Tisto bi bilo še hujše. V mestu se je vsaj kaj dogajalo, avtomobili so bili predvsem zanimivi, če se ni nič, je bilo pa takoj dretje. Pač s takšnim otrokom, ki se ne vozi rad v vozičku, ne moreš prav na dolge sprehode. Pri nas je bilo pol ure maksimalno, da je zdržal.

Ma so hecni teli naši črvi majhni, res.

pri nas je blo enako.umirla se je tam okrog 6.mesca, pol pa je z zanimanjem opazovala vse okrog sebe in včasih sploh niveč zaspala. smo pa vedno naštudiralitak, da je bla že malo zaspana, ko smo šli ven, da jehitro zaspala. zdaj pa več ni problema.

_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

pri nas je bilo enako. Smo se pač 3 mesece  bolj nosili naokoli. Potem je pa samo po sebi minilo in zdaj uživa.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]