Naš 22 mesečnik nam zadnje čase dela sive lase, ker noče več spati v svoji postelji, ampak bi na vsak način rad spal pri nama v zakonjski postelji. ta problem se je pojavil pred približno 2 mesecema, do takrat pa je vedno in že od svojega 3 meseca starosti lepo spal sam v svoji posteljici in v svoji sobici. Sedaj pa kar na enkrat ne več. sploh ne vem, kako, kdaj in zakaj je do tega prišlo, ker ga res nismo nikoli spodbujali, da bi spal pri nama. Edino za vikende se je zjutraj prišel malo pocrkljati k nama.
in zakaj sploh delam tak problem iz tega? zato, ker maja pričakujemo še enega otroka in si res ne predstavljam, kako bi bili lahko 4 v eni postelji - predvsem zato, ker je naš malček kar precej živahen v spanju in mimo grede kakšno brco ali batino pokasiraš.

Prosim, svetujte mi, kako ga odvaditi od tega, da bi kar naprej rinil k nama v posteljo.



_____________________________

Boni

To je lahko   res zelo velik problem. Moja prijateljica od kar ima prvega otroka ne spita več sama, sedaj se jim je pridružilo še eno bitjece.  Štirje v zakonski postelji. Njej je vseeno, mož pa postaja vedno bolj tečen. Jaz ga razumem. Pa sem jo že večkrat vprašala kdaj in kje se crkljata, pa se samo nasmeji.
To se mora čim prej nehat, poskusita z lepo besedo.

Jaz ne morem nič svetovati, ker je pri nas isto. Razlika je le v tem, da je  stara eno leto in še spi v isti sobi kot midva. Ko se ponoči zbudi, se vsede in joka, dokler je ne dam v veliko posteljo. Prejšnji teden je bilo nekaj dni takih, da je celo noč prespala v svoji posteljici, enkrat je šla k nama šele ob pol petih zjutraj, ta teden pa še pred polnočjo in to vsako noč. Do enega leta je spala sama, brez problemov. A se to sovpada z vrtcom ali pa z nekaj virozami in prehladi ali pa je enostavno pogruntala, da je pri nama lepše.

Je pa isto kot praviš - telovadi in brca, se v spanju usede in kar dol pade, pa jo nič ne zaboli. In tudi mi pričakujemo še enega - že marca. Sicer planirava, da bo šla še letos v svojo sobo, ampak me skrbi, kako bo to šlo. A bom jaz potem vse noči iz ene sobe v drugo hodila?

Nič ti nisem odgovorila, samo potolažit sem te hotela, da razumem, kako je.

Draga Boni, lahko le rečem, podajva si roke in potrpiva.Pri nas je bilo enako.Pred parimi meseci je začela hčerka stara 2,5 občasno spati pri nama (na začetku samo proti jutru, čez vikende, da smo si malo podaljšali spanje). Pred pribl. 3 tedni sva se s partnerjem dogovorila, da temu naredimo konec, zdej je pa spanje katastrofa, in me je prav groza večernih in nočnih ur.Hčerki smo kupili veliko posteljo, smo pač mislili, da ji ne odgovarja več kinderpet, ker tudi v vrtcu že zelo dolgo spi na ležalniku. Zaspi še v svoji sobici, moram biti zraven nje, dokler trdno ne zaspi.Potem pa zbujanje na sigurno vsaj vsako uro, pa da jo naj držim za rokico, pa gledam itd. Glede na to, da imama v planu še enega otroka in to kar kmalu, smo se pač odločili, da jo bomo odvadili spanja pri nama in zato vztrajamo pri tem da spi v svoji sobi, čeprav jaz vstanem 10 krat na noč, včasih si vzamem s sabo v njeno sobo kar svojo deko, pa se uležem s njeno sobico na tla (hvalabogu za debele fine tepihe), dokler ne zaspi trdno nazaj. Ampak, smo se pač odločili in bomo vztrajali, saj bo sigurno enkrat minilo. Smo preizkusili, pa ne pomaga niti, da ji lepo pregovarjamo, niti če jo kregamo, nič od tega, samo da sem zraven nje dokler ne zaspi trdno nazaj, pa četudi za eno uro. Če bi ji sedaj zopet"dovolili" spanje v spalnici, bi bila po mojem samo še bolj zmedena. Je pa predvsem problem v tem, da bi spala kjerkoli, samo da bi bila jaz zraven, tak da sploh ni fora, al je v spalnici, al v dnevni sobi, samo da sem jaz zraven.Kaj ti naj rečem? Če ste se odločili, da otroka navadite na spanje v svoji postelji v svoji sobi, vztrajajte. Veliko dobre volje želim.

Mi tudi iščemo rešitev, da naredimo temu enkrat za vselej konec. Ampak pri nas je še en problem, mali namreč spleza ven iz njegovega kinderpeta in se lepo prišunja k nama v posteljo. 
Potem smo pa jaz in lubi vsak na svojem koncu, mali kraljuje na sredini in Aya - psica še pri nogah.
Pa ne pomaga nič. Razen, če ga damo spat v spalno vrečo, ampak od joka in protestiranja je potem ves moker od potu in na koncu smo spet bolani.
Skratka: začaran krog.

Res ne vem kaj in kako naj se lotimo zadeve.


_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate